Up-873/04 - 4

12. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 5. julija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1105/2001 z dne 20. 10. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, oddelka v Novi Gorici, št. U 2/99 z dne 26. 10. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je zavrnilo tožbo pritožnika z obrazložitvijo, da pritožnik ni imel potrebnega dovoljenja za gradnjo niti za adaptacijo spornih objektov na tujem zemljišču in je zato urbanistični inšpektor pravilno uporabil 73. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju ZUN). Njegovo pritožbo zoper navedeno odločitev je Vrhovno sodišče zavrnilo, ker je menilo, da je namen inšpekcijskega ukrepanja v primeru nezakonitih gradenj vzpostaviti prejšnje stanje in takšno stanje je v tem primeru mogoče vzpostaviti le z odstranitvijo objekta.

2.Pritožnik meni, da sta odločitvi Vrhovnega in Upravnega sodišča med seboj v nasprotju, saj Upravno sodišče navaja kot razlog za inšpekcijski ukrep tudi gradnjo na tujem zemljišču. Vrhovno sodišče naj bi si celo izmislilo, da je prvotni objekt gradil brez dovoljenja. Po 73. členu ZUN naj bi bil inšpekcijski ukrep rušenja objekta nesorazmeren. Ta objekt naj bi le saniral tako, da mu je postavil streho in obnovil fuge med njegovimi suhimi zidnimi kamni. Sodišči naj ne bi ugotavljali, kakšen je bil objekt pred sanacijo in po njej, torej obseg njegove nezakonite gradnje. Ker naj bi šlo za več kot sto let star objekt, bi njegovo postavitev oziroma obstoj lahko ugotavljali le s pomočjo predlaganih dokazov. Vendar sodišči predlaganih dokazov naj ne bi izvedli z obrazložitvijo, da niso pomembni. Sojenje naj ne bi bilo pošteno, ker sta mu sodišči odvzeli pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Takšno sojenje naj ne bi dosegalo standardov pravne države, saj mu je Vrhovno sodišče s tem odvzelo tudi pravico do pravnega sredstva.

B.

3.Ustavno sodišče ni nadaljnja instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Z vidika 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben očitek pritožnika, da sta sodišči neutemeljeno zavrnili izvedbo dokazov, ki jih je predlagal. Vendar ustavna jamstva, ki jih vsebuje 22. člen Ustave, sodišča ne zavezujejo, da izvede vse dokaze, ki jih stranka predlaga. Če sodišče razumno oceni in obrazloži, da nekateri dokazi niso potrebni, jih ni dolžno izvajati. V obravnavanem primeru sta Upravno in Vrhovno sodišče pritožniku pojasnili razlog za zavrnitev predlaganih dokazov. Menili sta, da stanje objekta pred nezakonitim posegom ni relevantno in ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev. Hkrati sta mu sodišči pojasnili, da iz upravnih spisov izhaja, da niti za gradnjo niti za adaptacijo spornega objekta ni pridobil ustreznih upravnih dovoljenj. Pri tem je že Ministrstvo za okolje in prostor ugotovilo, da pritožnik zmotno meni, da je postavitev objekta iz leta 1990 zakonita in da se inšpekcijska odločba nanaša le na obnovo objekta, saj iz zapisnika o njegovem zaslišanju z dne 29. 1. 1997 izhaja, da je že leta 1990 začel z gradnjo kleti. Vrhovno sodišče je zato razumno ocenilo, da je mogoče vzpostaviti stanje pred opravljenim posegom le z odstranitvijo objekta. Glede na navedeno sta sodišči dovolj jasno in izčrpno obrazložili, zakaj v konkretnem primeru nista sledili dokaznemu predlogu pritožnika, zato nista kršili 22. člena Ustave. Dodatno stališče Upravnega sodišča, da je sporna nezakonita gradnja tudi na tujem zemljišču, pa ne more pomeniti, da sta izpodbijani odločitvi sodišč med seboj v nasprotju. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi ni uspel, tudi ne zadošča za sklep o kršitvi pravice do pravnega sredstva.

5.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan