Jedro

Dolžnik v ugovoru razloguje relevantna dejstva, s katerimi se nedvomno upira obveznosti poravnave terjatve. Res v ugovoru manjka formalni dokazni predlog, vendar pa od dolžnika kot laika ni mogoče pričakovati, da bo ugovor sestavil v obliki, ki jo sicer uporabljajo kvalificirani pooblaščenci strank. Iz navedbe dejstev, kot izhajajo iz dolžnikovega ugovora, je smiselno razvidno, da v dokaz zatrjevanim dejstvom dolžnik ponuja vsaj svoje zaslišanje. Njegov ugovor je treba šteti za obrazložen, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo v delu, v katerem je bilo dovoljena izvršba, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo (2. točka izreka), postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 1. točki izreka dolžniku naložilo, da v roku 8 dni poravna upnikovo terjatev in sicer glavnico v znesku 4.288,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kot jih je zahteval v predlogu za izvršbo, v 2. točki dovolilo predlagano izvršbo, v 3. točki pa stroške upnika odmerilo na 14.244,00 SIT.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal zaradi terjatve v višini 4.288,00 SIT. Navajal je, da je v letu 1998 prodal svoj osebni avto skupaj z avtoradiom, za katerega plačilo mesečne naročnine ga terja upnik. S predstavnico službe za obračun RTV naročnin se je dogovoril, da bodo od meseca avgusta 1998 naročnino zaračunali novemu lastniku avtoradia. Ker so računi še vedno prihajali, je ponovno poklical na RTV, kjer so mu dejali, naj zadevo sporoči na njihovem obrazcu še v pisni obliki. Obljubili so mu, da bodo vsi še neplačani računi bremenili novega lastnika avtoradia. Po njegovem pismenem sporočilu so računi dejansko prenehali prihajati, zato je smatral, da je zadeva urejena tako, kot so se dogovorili. Glavnico, za katero ga toži RTV Slovenija, bi poravnal, če ne bi naivno zaupal ljudem, ki so tam zaposleni. Njegov ugovor naj se upošteva pri izvršitvi sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Ugovor dolžnika zoper sklep z dne 9.8.1999 je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po določilu 5. odst. 62. člena v zvezi z 2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora biti tak ugovor obrazložen, v njem pa mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik v ugovoru zatrjuje relevantna dejstva, namreč, da se je po prodaji avtomobila z avtoradiom s predstavnico službe za obračun RTV naročnin dogovoril, da bodo od meseca avgusta 1998 naročnino za avtoradio zaračunali novemu lastniku ter da so mu pri ponovnem telefonskem klicu, ko jim je zadevo sporočil še v pisni obliki, spet obljubili, da bodo vsi še neplačani računi bremenili novega lastnika. Z navedenimi dejstvi se dolžnik nedvomno upira obveznosti poravnave terjatve. Res v njegovem ugovoru manjka "formalni" dokazni predlog, vendar pa iz vsebine ugovora izhaja, da v dokaz zatrjevanim dejstvom dolžnik, ki je sestavil ugovor sam brez pravne pomoči, ponuja najmanj svoje zaslišanje. Ali se s temi dejstvi lahko utemeljeno protivi plačilu terjatve, pa bo obravnavalo sodišče v pravdnem postopku.

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor očitno štelo za neobrazložen in ga na podlagi določila 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo višjemu sodišču kot pritožbo. Ta pritožba pa je po presoji pritožbenega sodišča utemeljena. Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z navajanjem dejstev, kot so povzeta zgoraj, ugovarja sami terjatvi (njenemu nastanku sploh) oziroma izpodbija sklep v delu, s katerim mu je bilo naloženo, naj plača upnikovo terjatev (2. odst. 62. člena ZIZ). Potemtakem je treba šteti njegov ugovor za obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ v zvezi s 53. členom ZIZ). Kadar dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ). Tako bi moralo postopati sodišče prve stopnje. Ker je štelo ugovor za neobrazložen in zato neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ), ga je odstopilo višjemu sodišču kot pritožbo (5. odst. 62. člena ZIZ), ki pa je glede na ugotovljeno pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba (2. točka izreka), postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.