Jedro

V delniških družbah sklep skupščine ni predpostavka (pogoj) za uveljavljaje odškodninskega (tožbenega) zahtevka zoper bivše (ali aktualne) člane organe vodenja in nadzora.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvo toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožencev, da se postopek prekine do pravnomočne odločitve v zadevi, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V Pg 3784/2012. 2. Zoper takšnem sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožil prvo toženec. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in tožeči stranki naloži plačilo priglašenih pritožbenih stroškov.

3. Iz razloga napačne uporabe materialnega prava je pritožbo vložil tudi drugo toženec. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in sámo odloči, da se postopek prekine do pravnomočne odločitve v zadevi opr. št. V Pg 3784/2012, ali pa vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbenih stroškov ni priglasil. 4. Tožeča stranka na pritožbi tožencev ni odgovorila.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe prvo toženca:

6. Prvo toženec v pritožbi ne izpodbija (tudi sicer pravilnega) stališča sodišča prve stopnje, da v delniških družbah sklep skupščine ni predpostavka (pogoj) za uveljavljanje odškodninskega (tožbenega) zahtevka zoper bivše (ali aktualne) člane organe vodenja in nadzora. Morebitna razveljavitev sklepa skupščine, s katerim so delničarji upravi naložili vložitev odškodninske tožbe, tako v nobenem primeru ne bi mogla vplivati na dovoljenost obravnavane tožbe. Sodišče prve stopnje je zato predlog prvo toženca za prekinitev postopka upravičeno zavrnilo.

7. Navedenega ne more spremeniti okoliščina, da se je tožeča stranka tekom postopka preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. Sklep skupščine je namreč materialna predpostavka, ki se nanaša na fazo uveljavljanja odškodninskega zahtevka (in ne tudi procesna predpostavka za vodenje postopka, kot se to zmotno zavzema pritožnik - česa takega ne potrjujeta niti pravna teorija niti sodna praksa), takrat pa je bila tožeča stranka organizirana še kot delniška družba. Posledično se (ne)potrebnost sklepa skupščine presoja po določbah, ki veljajo za delniške družbe in ne za družbe z omejeno odgovornostjo.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, češ da tožeča stranka ni bila pravilno zastopana, ker tožbe v skladu s sklepom skupščine ni vložil imenovani posebni zastopnik. Namen določitve posebnega zastopnika je preprečiti kolizijo interesov med vlagateljem odškodninske tožbe (tožnikom) in tožencem (npr. če bi moral član uprave vložiti tožbo zoper samega sebe). V konkretnem primeru sta tožbo vložila takrat aktualna organa vodenja - izvršna direktorja (oziroma po njunem pooblastilu odvetniška pisarna) zoper takrat že bivše organe vodenja. Ne gre torej za nobeno kolizijo interesov (nasprotnega tudi pritožnik ne zatrjuje), zato okoliščina, da organ vodenja tožbe ni vložil po imenovanem posebnem zastopniku, na dovoljenost tožbe v konkretnem primeru nima nobenega vpliva.

9. Zmotno je tudi stališče pritožnika, da bi moral tožečo stranko v skladu z določbo 283. člena Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) zastopati nadzorni svet. Pritožbeno sodišče namreč po vpogledu v sodni register in spletno stran S. d. o. o.(1) ugotavlja, da je tožeča stranka na dan vložitve tožbe imela vzpostavljen enotirni sistem upravljanja, katerega temeljna značilnost je, da nima nadzornega sveta, temveč upravni odbor (in torej določba 283. člena ZGD-1 ne pride v poštev). Ker pa je upravni odbor tožeče stranke imenoval izvršne direktorje, sta bila le-ta skladno z drugim odstavkom 286. člena ZGD-1 upravičena za zastopanje in s tem tudi za vložitev predmetne tožbe.

Glede pritožbe drugo toženca:

10. Drugo toženec v pritožbi navaja, da odškodninska tožba ni bila vložena kot posledica samostojne presoje uprave tožeče stranke. V primeru razveljavitve skupščinskega sklepa, bi zato uprava tožeče stranke najprej morala opraviti skrbno presojo, šele nato bi lahko vložila tožbo v lastnem svojstvu. Po oceni pritožbenega sodišča te navedbe (torej, ali je bila vložitev predmetne tožbe rezultat skrbne presoje uprave tožeče stranke) za odločitev o prekinitvi postopka niso odločilne - prekinitev postopka bi bila potrebna le, če bi bila od veljavnosti izpodbijanega sklepa skupščine delničarjev odvisna dovoljenost odškodninske tožbe. Ker pa temu ni tako (prim. 6 točko obrazložitve tega sklepa) in je bila tožba vložena s strani upravičenih oseb, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tudi predlog drugo toženca za prekinitev postopka zavrnilo.

11. Razlogi, iz katerih je po oceni drugo toženca sklep skupščine nezakonit, za odločitev v tej zadevi niso relevantni (le-ti bodo predmet presoje v zadevi, ki teče pod opr. št. V Pg 3784/2012), zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Glede na navedeno pritožbi prvo in drugo toženca nista utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. Prvo toženec s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena).

Op. št. (1): (http://www...sklic...)