Jedro

Uspeh tožeče stranke v obravnavani pravdi po višini tožbenega zahtevka je 50% in sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških postopka pravilno upoštevalo le ta uspeh stranke. Odgovornost toženca za vtoževano škodo je po temelju temeljila že na pravnomočni obsodilni kazenski sodbi, zato z ugotavljanjem temelja tožbenega zahtevka v tej pravdi ni bilo posebnih stroškov. Poleg tega toženec v postopku tudi ni zatrjeval morebitnega soprispevka tožnice k nastali škodi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o stroških sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu citirano sodbo naložilo toženi stranki v plačilo tožeči stranki odškodnino v znesku 14.900,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 283,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Zoper sklep o stroških se je v roku pritožila tožeča stranka iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep o stroških ustrezno spremeni, podrejeno, da ga razveljavi in v tem obsegu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka upošteva oziroma odloči le na podlagi uspeha strank po višini, ne upošteva pa tudi, da je tožeča stranka v celoti uspela s tožbenim zahtevkom po temelju. Skladno določbi 2. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in veljavni sodni praksi bi bilo potrebno pri odločitvi o stroških upoštevati tako uspeh po temelju kot uspeh po višini. Ker je tožeča stranka po temelju uspela 100 %, po višini pa 50 %, je njen skupni uspeh 75 % in ne 50 %, kot zmotno šteje sodišče prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Res je uspeh tožeče stranke v obravnavani pravdi po višini tožbenega zahtevka 50% in sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških postopka pravilno upoštevalo le ta uspeh stranke, ne pa tudi posebej uspeha po temelju. Odgovornost toženca za vtoževano škodo je namreč po temelju temeljila že na pravnomočni obsodilni kazenski sodbi in z ugotavljanjem temelja tožbenega zahtevka v tej pravdi ni bilo posebnih stroškov. Poleg tega toženec v postopku tudi ni zatrjeval morebitnega soprispevka tožnice k nastali škodi, tako, da sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati dejstev niti v tej smeri.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).