Jedro

Sodišče prve stopnje se je pri tem pravilno oprlo na izvršiteljevo poročilo z dne 19. 5. 2011, iz katerega jasno izhaja, da je bil sporni betonski zid odrezan na nivo služnostne poti in da je dolžnik odstranil določene ovire, še vedno pa je bil le delno omogočen prehod po služnostni poti. Iz izvršilnega naslova namreč jasno izhaja, da sta dolžnika dolžna ne le odstraniti betonski zid, temveč upniku omogočiti, da ta neovirano izvaja soposest hoje in vožnje preko parc. št. X do dovozne poti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnika krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnikov po izteku roka.

2. Zoper ta sklep se pravočasno, po pooblaščencu, pritožujeta dolžnika iz vseh pritožbenih razlogov. Navajata, da je sodišče s sklepom o dovolitvi izvršbe dolžnikoma naložilo le odstranitev betonskega zidu na delu, kjer se dotika stanovanjske hiše, na parc. št. X ob meji s parc. št. Y ter s tem omogočanje neovirano izvajanje soposesti hoje in vožnje preko parc. št. X, do dovozne poti. V sklepu o dovolitvi izvršbe tako ni nobene obveznosti, ki bi dolžnikoma nalagala vzpostavitev nivelacij zemljišč. Navajata še, da je iz priloženih fotografij upnika, ki jih je podal na vlogo dolžnikov z dne 28. 6. 2013, razvidno, da se ni spreminjala višina zemljišča dolžnikov na parc. št. X. Dolžnika tako nista mogli izčrpati teh navedb v rednem ugovoru, saj se sklep o izvršbi sploh ne nanaša na zasutje ali niveliranje zemljišča, temveč zgolj na odstranitev zidu in neovirano izvajanje soposesti hoje in vožnje. Dolžnika sta v vlogi z dne 5. 6. 2013 opozorila na dejstvo, da se upniku ne more nuditi pravno varstvo v zvezi z opravo izvršbe izven izvršilnega naslova, in pri tem navedla, da je upnik sam teren, ki se nahaja za podrtim betonskim zidom, poglobil in ga s tem znižal. Navedla sta tudi, kdo je izvajal poglobitev in kateri dokazi poglobitev izkazujejo. Tudi iz zapisnika o ogledu na kraju samem, v postopku Okrajnega sodišča v Mariboru III P 929/2004 z dne 6. 5. 2005, je razvidno, da je dostop do parc. št. Y možen preko treh stopnic, nato pa preko petih stopnic, in da se ta na parc. št. Y zožuje na 1 m ter je prevoz z avtomobilom po tej poti nemogoč. Ne strinjata se s stališčem sodišča prve stopnje, da dolžnika nista podala substanciranih navedb o tem, kje in v kakšni obliki ter zakaj je nastala različna nivelacija zemljišč in da se teh navedb ne da dopolnjevati z dokaznimi predlogi. Opozarjata še, da ima upnik kot tožeča stranka v zadevi Okrajnega sodišča v M. III P 834/2011 tožbeni zahtevek, s katerim zahteva od dolžnikov odstranitev navožene zemlje, ograje in žične mreže, kar kaže na to, da upnik v predmetni zadevi ne razpolaga z izvršilnim naslovom za realizacijo predlaganega obsega oprave izvršbe. Izpostavljata, da se prepoved bodočih motenj ne more nanašati na drugačna motitvena dejanja (poglobitev ali višanje terena), kot izhajajo iz izvršilnega naslova. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru po izteku roka ugodi ter postopek izvršbe ustavi. Priglašata stroške pritožbe.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je dodatne ovire na služnostno pot parc. št. X, ki ovirajo soposest hoje in vožnje, postavil dolžnik. Dolžnika sta namreč, kljub prepovedi, po pravnomočnosti izvršilnega naslova postavila na služnostno pot dodatne ovire (izkop jame, postavitev mreže, plaht, zasaditev cipres), ki jih izvršilni naslov prav tako zajema, saj iz le-tega izhaja, da bodo vsa podobna dejanja, ki posegajo v soposest hoje in vožnje odstranjena pod izvršbo. Dolžnika poskušata zavesti sodišče, ko trdita, da na tem delu služnostne poti ni bil možen prevoz z avtomobili, kar naj bi izhajalo iz zapisnika o ogledu na kraju samem. Iz zapisnika jasno izhaja, da se stopnice nahajajo na drugi (severni) strani in da so po služnostni poti, ki je na južni strani, vozila osebna in dostavna vozila, kar prikazujejo priložene slike. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi teče izvršilni postopek za izterjavo nedenarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova, sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru III P 281/2007 z dne 20. 9. 2007 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 70/2008 z dne 13. 5. 2008, s katerim je dolžnikoma naloženo, da odstranita betonski zid dolžine 2,70 m na delu, ki se dotika stanovanjske hiše na parc. št. X ob meji s parc. št. Y ter upniku omogočita, da neovirano izvaja soposest hoje in vožnje preko parc. št. X do dovozne poti, ki poteka po parc. št. Z k.o. H. Zoper sklep o izvršbi sta dolžnika dne 28. 11. 2008 vložila redni ugovor. Prvostopenjsko sodišče je le-tega v delu, ki se je nanašal na nedenarno terjatev dolžnikov, zavrnilo dne 6. 4. 2010 in drugostopenjsko sodišče je to odločitev potrdilo. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 10. 9. 2010. 6. Dolžnika sta dne 5. 6. 2013 vložila ugovor po izteku roka, v katerem sta izpostavila, da je izvršitelj v mesecu maju 2011 že opravil neposredna dejanja izvršbe. S tem naj bi prenehala terjatev, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Svoje trditve sta podkrepila s priloženim zapisnikom inšpektorata z dne 3. 9. 2008 in predlagala zaslišanje strank, prič ter opravo ogleda. Sodišče prve stopnje je nato z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru dolžnikov.

7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ustrezno obrazložilo in pravilno pojasnilo, da ugovor dolžnikov po izteku roka ni utemeljen. Ugovor po izteku roka mora temeljiti na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe, in ga lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)).

8. Pritrditi je sklepu sodišča prve stopnje, da navedbe dolžnikov, da je terjatev prenehala z izvršiteljevo opravo neposrednih dejanj izvršbe dne 19. 5. 2011, niso utemeljene. Sodišče prve stopnje se je pri tem pravilno oprlo na izvršiteljevo poročilo z dne 19. 5. 2011, iz katerega jasno izhaja, da je bil sporni betonski zid odrezan na nivo služnostne poti in da je dolžnik odstranil določene ovire, še vedno pa je bil le delno omogočen prehod po služnostni poti. Vožnja po tej poti je bila namreč onemogočena, ker je nivo služnostne poti, ki je v lasti dolžnika cca 40 do 50 cm višji od nivoja dela poti, ki je v lasti upnika. Glede na takšno ugotovljeno dejansko stanje je soglašati s prvostopenjskim sodiščem, da obveznost dolžnikov, po odpravi motilnega dejanja in vzpostavitve stanja, določenega v izvršilnem naslovu, ni opravljena v celoti.

9. Za neutemeljena se izkažejo pritožbena navajanja dolžnikov, da se izvršilni naslov ne nanaša na zasutje ali niveliranje zemljišča. Iz izvršilnega naslova namreč jasno izhaja, da sta dolžnika dolžna ne le odstraniti betonski zid, temveč upniku omogočiti, da ta neovirano izvaja soposest hoje in vožnje preko parc. št. X do dovozne poti, ki poteka po parc. št. Z k.o. H. Omogočanje neoviranega izvajanja soposesti pa po oceni pritožbenega sodišča zajema tudi zasutje ali niveliranje zemljišča, na katerem je stal zid, katerega sta bila dolžnika dolžna po izvršilnem naslovu odstraniti in je bil tudi ob opravi neposrednega dejanja izvršitelja dne 19. 5. 2011 odstranjen. Šele z niveliranjem zemljišča, na katerem je bil odstranjeni zid, bo namreč, kot to izhaja iz poročila izvršitelja, upniku omogočeno neovirano izvajati soposest hoje in vožnje, torej bo izpolnjena obveznost dolžnikov iz izvršilnega naslova.

10. Soglašati je s pritožbo, da se prepoved bodočih motenj ne more nanašati na drugačna motilna dejanja, za katera je upnik po navedbah pritožbe tudi sprožil pravdni postopek. Vendar kot že obrazloženo zgoraj, odstranitev betonskega zidu in niveliranje zemljišča, na katerem je stal zid, predstavlja odpravo enovitega motilnega dejanje iz izvršilnega naslova. Le z izvršitvijo obeh opravil, bo upniku omogočeno izvajanje soposesti hoje in vožnje, bo torej izpolnjena obveznost, kot je naložena dolžnikoma v izvršilnem naslovu.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je sklep o izvršbi v predmetni zadevi že pravnomočen in da se dolžnika na ugotovitve gradbenega inšpektorja v zapisniku z dne 3. 9. 2008, ki je bil sestavljen pred izdajo sklepa o izvršbi, v ugovoru po izteku roka ne moreta več uspešno sklicevati. Za presojo utemeljenosti teh navedb sta imela na voljo redni ugovor. Iz tega razloga je tudi odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov pravilna.

12. Za brezpredmetno se prav tako izkaže sklicevanje dolžnikov na možnost dostopa do parc. št. Y preko stopnic in zatrjevanje, da je prevoz z avtomobilom po tej poti nemogoč. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano v skladu z načelom stroge formalne legalitete. V izvršilnem postopku ni več mogoče presojati materialnopravne pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova in v njem ugotovljene obveznosti, ampak mora izvršilno sodišče obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova le prisilno izvršiti, vse dokler ni ta izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova upniku zagotavlja neovirano izvajanje soposesti hoje in vožnje preko parc. št. X do dovozne poti na parc. št. Z, zato so navedbe o nasprotovanju izvršilnemu naslovu in iskanju drugih poti ter izpostavljanje nevoznosti parcele, neutemeljene.

13. Kot že zgoraj obrazloženo, navedbe dolžnikov o nasprotovanju izvršilnemu naslovu, kakor tudi ugovorna in pritožbena zatrjevanja o prenehanju terjatve, ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev, ki bi preprečevala opravo izvršbe.

14. V pritožbi uveljavljani razlogi niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnikov kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.