Jedro

Umik predloga je mogoč le do pravnomočnosti odločbe prvostopnega sodišča. Enako velja, če je izdan vmesni sklep.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in umik predloga zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje umik predloga predlagateljice vzelo na znanje. Nasprotnemu udeležencu je poslalo drugopis predloga umika in ga poučilo, da lahko v roku 15 dni izjavi, da nadaljuje postopek. Ker nasprotni udeleženec na to ni reagiral, je sodišče izdalo sklep o umiku in postopek ustavilo.

Zoper ta sklep se je pritožil nasprotni udeleženec. V pritožbi navaja, da predlagateljica živi v stanovanju na P. 2, on pa v vlažnem najemniškem stanovanju na P. 8. Oba sta solastnika stanovanja na naslovu P. 2. Pritožnik navaja, da do danes ni vedel, da pri predlagateljici živi Š. z R. 2. Kot solastnik do ene polovice do danes še ni dobil plačane nobene najemnine, za katero pa ve, da mu pripada.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z vmesnim sklepom z dne 17.7.1996, v osmih točkah določilo razmerja med solastnikoma stanovanja. Iz podatkov v spisu izhaja, da sta sklep z dne 17.7.1996 obe pravdni stranki prejeli in se nista pritožili. Sklep je torej pravnomočen. Pod 8. točko izreka tega sklepa je sodišče sklenilo, da bodo obračuni že zapadlih najemnin in najemnin, ki bodo zapadle in že plačanih obrokov stanovanja, narejeni ob preselitvi predlagateljice v stanovanje s končnim sklepom v tem postopku. V končni odločbi bo izdan tudi sklep o stroških. Iz 4. točke tega sklepa izhaja, da je predlagateljica v skladu s svojim solastninskim deležem dolžna plačevati polovico ekonomske najemnine nasprotnemu udeležencu od dneva vselitve dalje, ki znaša 4 DEM za m2, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan zapadlosti najemnin. Pod 6. in 7. točko izreka pa je določilo obveznosti nasprotnega udeleženca, ki jih ima do predlagateljice.

Z izdajo sklepa o umiku je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo (356. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), na kar po določbi drugega odst. 365. čl. ZPP pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Na podlagi drugega odst. 23. čl. ZNP (Ur.l. SRS, št. 30/86), sme predlagatelj, če je izdana odločba sodišča prve stopnje, umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, katerim so z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. Predlagateljica je dne 28.1.1999 predlog umaknila in predlagala, da sodišče postopek zaključi. Pritožbeno sodišče meni, da umik predloga predlagateljice ni dopusten. Umik predloga po izdaji prvostopne odločbe pride v poštev le do njene pravnomočnosti. Sodišče prve stopnje ne bi smelo vzeti umika predloga na znanje in postopka ustaviti, ampak izreči, da umik ni dopusten. V obravnavani zadevi je bil sicer izdan vmesni sklep, vendar je njegova vsebina taka, da vsebuje tudi elemente končne odločitve, zato tudi za ta sklep velja določba čl. 23/1 in 2 ZNP.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je sklep razveljavilo in umik predloga zavrnilo (čl. 380 tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).

Določbe ZPP/77 so v tem sklepu uporabljene glede na čl. 498 ZPP/99.