Razkritje osebnih podatkov domnevnih kršiteljev predpisov

Datum

03.07.2026

Številka

07120-1/2026/307

Kategorije

Inšpekcijski postopki, Občutljivi OP / posebne vrste OP, Posredovanje osebnih podatkov, Upravni postopki, Uradni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel zaprosilo inšpektorata glede ravnanja s pobudami oziroma prijavami, ki vsebujejo osebne podatke pobudnika in osebe, na katero se pobuda nanaša. V konkretnem primeru gre za pobudo o sumu spolnega nadlegovanja v konkretnem športnem društvu, v kateri je oseba, na katero se pobuda nanaša oziroma domnevni kršitelj, navedena z imenom in priimkom.

Zanima vas, v kakšnem obsegu smete takšne osebne podatke razkriti pri odstopu pobude pristojnim organom ter ali in pod katerimi pogoji lahko z vsebino pobude oziroma podatki o domnevnem kršitelju seznanite tudi druge institucije, npr. Varuha športnikovih pravic, športne zveze, športne organizacije ali komisije.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Identiteta pobudnika oziroma prijavitelja je praviloma varovana kot tajnost vira prijave po drugem odstavku 16. člena ZIN. Drugemu inšpekcijskemu organu se lahko pobuda z njegovimi podatki praviloma odstopi na podlagi petega odstavka 65. člena ZUP, organom oziroma subjektom, za katere 16. člen ZIN ne velja, pa praviloma le z izrecnim soglasjem pobudnika oziroma ob posebni zakonski podlagi.

Podatki osebe, na katero se pobuda nanaša oziroma domnevnega kršitelja, niso varovani kot vir prijave, vendar gre kljub temu za osebne podatke, ki zahtevajo ustrezno varstvo. Njihovo posredovanje ni vnaprej izključeno, dopustno pa je le ob ustrezni pravni podlagi, za konkreten zakonit namen in v obsegu, ki je za obravnavo zadeve nujno potreben.

Pri organih javnega sektorja oziroma subjektih, ki jim je z zakonom zaupana naloga v javnem interesu, je lahko relevantna pravna podlaga iz točke (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, vendar sama splošna navedba javnega interesa oziroma splošna skrb za integriteto športa ne zadošča za posredovanje osebnih podatkov.

Seznanjanje drugih institucij, kot so Varuh športnikovih pravic, športne zveze, športne organizacije ali komisije, s pobudo oziroma osebnimi podatki iz pobude ni dopustno zgolj informativno. Pred posredovanjem je treba preveriti pravno podlago, pristojnost prejemnika, nujnost razkritja identitete posameznikov ter možnost anonimiziranega oziroma vsebinsko omejenega obvestila.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov dokončno presojati zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov oziroma pravilnosti postopanja posameznega upravljavca. IP prav tako ni pristojen za splošno razlago postopkovnih določb Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN), Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ali predpisov, ki urejajo področje športa. V nadaljevanju zato podajamo splošna pojasnila z vidika varstva osebnih podatkov.

Vsaka obdelava osebnih podatkov, tudi njihovo posredovanje drugemu organu, organizaciji ali instituciji, mora imeti ustrezno pravno podlago.

Za javni sektor pridejo praviloma v poštev predvsem pravne podlage iz točke (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, kadar je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti upravljavca, oziroma iz točke (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, kadar je obdelava potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti. Pri tem sama navedba javnega interesa še ne zadostuje. Pri obdelavi na podlagi točke (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe mora biti naloga v javnem interesu oziroma javna oblast upravljavcu zaupana s pravom Unije ali pravom države članice, skladno s tretjim odstavkom 6. člena Splošne uredbe. Takšna pravna podlaga je lahko v zakonu določena tudi prek nalog in pristojnosti organa, vendar mora biti obdelava za izvrševanje teh nalog potrebna in sorazmerna.

Kljub zagotovitvi ustrezne pravne podlage po 6. členu Splošne uredbe je treba dodatno upoštevati tudi 6. člen ZVOP-2 in načela iz 5. člena Splošne uredbe, zlasti načelo zakonitosti, poštenosti in preglednosti, načelo omejitve namena, načelo najmanjšega obsega podatkov, načelo točnosti ter načelo celovitosti in zaupnosti. Če bi pobuda vsebovala posebne vrste osebnih podatkov, npr. podatke o zdravju, spolnem življenju ali spolni usmerjenosti, je treba upoštevati tudi 9. člen Splošne uredbe.

IP posebej poudarja, da je treba v vašem primeru razlikovati med osebnimi podatki pobudnika oziroma prijavitelja in osebnimi podatki osebe, ki je v pobudi navedena kot domnevni storilec oz. kršitelj. Obe kategoriji podatkov predstavljata osebne podatke posameznikov, vendar je njuno posredovanje treba presojati ločeno, saj identiteto pobudnika dodatno varuje tudi posebna dolžnost varovanja vira prijave po ZIN.

Glede podatkov pobudnika

IP pojasnjuje, da drugi odstavek 16. člena ZIN določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. IP je v številnih mnenjih (glej npr. mnenje št. 07121-1/2026/278 z dne 20. 3. 2026; mnenje št. 07120-1/2023/71 z dne 21. 2. 2023; mnenje št. 07121-1/2021/2629 z dne 4. 1. 2022; mnenje št. 07121-1/2021/550 z dne 19. 3. 2021) že pojasnil, da je treba navedeno določbo razumeti tako, da inšpekcijski organ ne sme razkrivati podatka o identiteti prijavitelja, torej podatka o tem, kdo je podal prijavo. Obveznost varovanja tajnosti vira prijave pa ne pomeni nujno, da je treba kot tajnost varovati tudi celotno vsebino prijave. Ključno je, da se vsebina prijave lahko razkrije le na način, ki ne razkrije vira prijave oziroma okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče vir prijave neposredno ali posredno prepoznati.

IP je v mnenju št. 07121-1/2021/2629 z dne 4. 1. 2022 poudaril tudi, da lahko inšpekcijski organ podatke o prijavitelju uporabi zgolj v obsegu, ki je nujen za izvrševanje njegovih zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti, kot so zbiranje prijav, vprašanj in pripomb, njihovo reševanje in shranjevanje. Podatkov prijavitelja zato praviloma ni dopustno posredovati tretjim osebam, še posebej ne osebi, zoper katero teče oziroma bi lahko tekel postopek, razen če bi zakon določal drugače. Navedeno je pomembno tudi pri odstopanju pobud, saj mora inšpektorat vedno presoditi, ali je za obravnavo zadeve pri prejemniku res potrebna tudi identiteta pobudnika.

Pri odstopu pobude je namreč treba najprej ugotoviti, komu se pobuda odstopa. Če inšpektorat ugotovi, da zadeva ne sodi v njegovo pristojnost, temveč v pristojnost drugega inšpekcijskega organa, ki ga prav tako zavezuje dolžnost varovanja vira prijave po 16. členu ZIN, je lahko odstop vloge z osebnimi podatki pobudnika praviloma dopusten na podlagi petega odstavka 65. člena ZUP. Drugače bi bilo, če iz posebnega zakona ali iz same vloge izhajajo razlogi, zaradi katerih razkritje identitete pobudnika tudi drugemu inšpekcijskemu organu ne bi bilo dopustno. Tak primer bi lahko predstavljala prijava po Zakonu o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23, v nadaljevanju ZZPri), kjer 6. člen ZZPri določa posebno varstvo identitete prijavitelja, ali na primer, če bi iz vloge pobudnika bilo jasno razvidno, da ta ne želi razkritja svoje identitete drugim osebam oziroma organom.

Če se pobuda odstopa organu ali subjektu, za katerega se 16. člen ZIN ne uporablja, je treba izhajati iz strožjega varstva identitete pobudnika. IP je v mnenju št. 07120-1/2023/71 z dne 21. 2. 2023 pojasnil, da lahko inšpekcijski organ vlogo, ki vsebuje osebne podatke pobudnika oziroma iz katere je mogoče ugotoviti njegovo identiteto, takšnemu organu praviloma odstopi le na podlagi izrecnega soglasja pobudnika. Če takšnega soglasja ni, lahko inšpektorat, kadar presodi, da je obravnava vloge pri drugem organu v javnem interesu oziroma da za to obstaja druga ustrezna pravna podlaga, posreduje le anonimiziran oziroma vsebinsko omejen povzetek vloge, iz katerega identitete pobudnika ni mogoče ugotoviti.

Varovanje vira prijave pa ni absolutno. Če poseben materialni ali postopkovni zakon določa obveznost posredovanja določenih informacij pristojnemu organu, je lahko posredovanje določenih osebnih podatkov dopustno oziroma potrebno. Pri posredovanju organom pregona je treba posebej upoštevati 145. člen ZKP. Po prvem odstavku 145. člena ZKP so državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni ali zanje kako drugače zvedo. Po drugem odstavku istega člena morajo obenem navesti dokaze, za katere vedo, in poskrbeti za ohranitev sledov kaznivega dejanja, predmetov in drugih dokazil. Tudi v takšnem primeru mora inšpektorat presoditi, kateri osebni podatki so za izpolnitev konkretne zakonske obveznosti nujni. Če je mogoče namen naznanitve oziroma odstopa doseči brez razkritja identitete pobudnika, je treba njegove osebne podatke prekriti oziroma posredovati le anonimiziran povzetek ali izbrane dele dokumentacije.

Glede osebnih podatkov domnevnega kršitelja

IP pojasnjuje, da ime in priimek fizične osebe v povezavi z navedbo, da naj bi bila ta oseba domnevni kršitelj spolnega nadlegovanja, predstavlja posameznikov osebni podatek. Zaradi konteksta obdelave gre za informacije občutljive narave, saj lahko že sama navedba suma ravnanja pomembno vpliva na pravice, položaj in ugled posameznika.

Podatki domnevnega kršitelja niso varovani kot tajnost vira prijave po 16. členu ZIN. Navedeno pa ne pomeni, da jih lahko inšpektorat prosto posreduje kateremukoli organu, instituciji ali organizaciji. Posredovanje teh podatkov je dopustno, kadar za to obstaja ustrezna pravna podlaga in kadar je posredovanje potrebno za izvrševanje pristojnosti organa, ki zadevo prejme. Zgolj dejstvo, da gre za še nepreverjen sum, samo po sebi ne izključuje posredovanja podatkov o osebi, na katero se pobuda nanaša. Če je drug organ ali pristojni subjekt po zakonu pristojen za obravnavo takšnih ravnanj, za varstvo pravic udeleženih oseb, za izvedbo uradnega postopka oziroma za sprejem konkretnih ukrepov, in brez identifikacije osebe, na katero se pobuda nanaša, teh nalog ne more učinkovito opraviti, je lahko posredovanje njenega imena in priimka dopustno na podlagi točke (c) ali (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe v povezavi z ustrezno zakonsko podlago. Če primeroma inšpektorat zadevo odstopa Policiji zaradi suma kaznivega dejanja oziroma zaradi obravnave okoliščin, ki sodijo v njeno pristojnost, je posredovanje imena in priimka domnevnega kršitelja praviloma nujno in potrebno za identifikacijo osebe, na katero se pobuda nanaša, in za nadaljnjo obravnavo zadeve. Tudi v takem primeru pa mora inšpektorat upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov in posredovati le tiste podatke ter tiste dele dokumentacije, ki so za obravnavo zadeve pri pristojnem organu potrebni.

Pri seznanjanju drugih institucij, kot so Varuh športnikovih pravic, športne zveze, športne organizacije ali komisije, je treba opraviti enako presojo pravne podlage, namena, pristojnosti prejemnika in najmanjšega potrebnega obsega podatkov. Posredovanje pobude z osebnimi podatki ni dopustno zgolj zato, ker bi bila določena institucija ali organizacija z zadevo vsebinsko povezana, ker bi jo informacija zanimala ali ker bi bilo obveščanje koristno z vidika splošne skrbi za integriteto športa. Inšpektorat mora pred vsakim posredovanjem preveriti, ali ima sam pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov konkretnemu prejemniku, ali ima prejemnik zakonsko ali drugo ustrezno pristojnost oz. nalogo za obravnavo zadeve, ali je razkritje identitete pobudnika oziroma domnevnega kršitelja nujno za dosego zakonitega namena ter ali je mogoče namen doseči z blažjim ukrepom. Kadar je prejemnik organ javnega sektorja ali drug subjekt, ki mu zakon nalaga oziroma zaupa nalogo v javnem interesu, lahko točka (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe predstavlja ustrezno pravno podlago, če je posredovanje osebnih podatkov potrebno za izvrševanje te konkretne naloge. Vendar mora biti tudi v takem primeru obseg podatkov omejen na tisto, kar prejemnik potrebuje za obravnavo zadeve.

Če gre za organ javnega sektorja z jasno zakonsko pristojnostjo za obravnavo zadeve, je posredovanje osebnih podatkov lahko dopustno na podlagi zakonske obveznosti oziroma izvajanja javne oblasti, vendar le v nujnem obsegu. Pri Varuhu športnikovih pravic je treba upoštevati 66. člen Zakona o športu (ZŠpo-1), ki ureja njegovo vlogo pri varovanju pravic športnikov in strokovnih delavcev v športu ter obravnavi pritožb, pripomb, predlogov in pobud. Kljub navedenemu pa ta določba sama po sebi še ne pomeni, da se mu lahko v vsakem primeru posreduje celotna pobuda z identiteto pobudnika in domnevnega kršitelja. V takšnem primeru je namreč treba presoditi, kateri podatki so za obravnavo konkretne zadeve pri prejemniku potrebni in ali je mogoče namen doseči z anonimiziranim oziroma vsebinsko omejenim obvestilom.

Če gre za športno zvezo, športno organizacijo, interno komisijo ali drug subjekt, ki ni državni organ oziroma nima izrecne zakonske pristojnosti za obravnavo konkretnega primera, mora biti pravna podlaga za posredovanje še posebej jasno ugotovljena. Takšnim subjektom se praviloma ne sme posredovati pobude na način, ki bi razkril identiteto pobudnika, razen če je podano njegovo izrecno soglasje oziroma posebna zakonska podlaga. Prav tako se jim identiteta domnevnega kršitelja lahko razkrije le, če je to nujno za izvedbo konkretnega zakonitega postopka oziroma ukrepa pri prejemniku. Če ima takšen subjekt na podlagi zakona, javnega pooblastila ali druge ustrezne pravne ureditve konkretno pristojnost za obravnavo zatrjevanega ravnanja, npr. v okviru formalnega disciplinskega, varnostnega ali zaščitnega postopka, posredovanje osebnih podatkov domnevnega kršitelja ni vnaprej izključeno. Inšpektorat mora vsekakor tudi tedaj preveriti, ali je identifikacija domnevnega kršitelja za ta postopek nujna, ali je mogoče najprej posredovati manjši obseg podatkov oziroma anonimizirano obvestilo in ali bi razkritje lahko nesorazmerno poseglo v pravice udeleženih oseb.  Splošna skrb za integriteto športa, ugled organizacije ali obveščenost deležnikov sama po sebi ne zadošča za posredovanje pobude z navedbo identitete pobudnika ali domnevnega kršitelja.

IP zato priporoča, da inšpektorat pri morebitnem seznanjanju drugih institucij najprej presodi, ali je mogoče namen doseči z anonimizirano ali vsebinsko omejeno informacijo, na primer z obvestilom o obstoju zadeve, naravi očitkov in pristojnem organu za obravnavo, brez navedbe identitete pobudnika in brez navedbe identitete domnevnega kršitelja. Posredovanje imena in priimka domnevnega kršitelja naj bo pridržano za primere, ko je to nujno za izvedbo konkretnega zakonitega postopka oziroma ukrepa pri prejemniku in kadar za takšno posredovanje obstaja ustrezna pravna podlaga.

Posebej pomembno je tudi načelo točnosti iz člena 5(1)(d) Splošne uredbe. Kadar gre za pobudo, ki vsebuje še nepreverjen sum, mora biti iz vsakega morebitnega posredovanja jasno razvidno, da gre za zatrjevane oziroma domnevne okoliščine in ne za ugotovljeno odgovornost posameznika. Upravljavec mora paziti, da z načinom posredovanja ne ustvarja vtisa, da je bilo ravnanje že ugotovljeno, če pristojni organ o tem še ni odločil.

IP dodatno opozarja, da mora biti posredovanje osebnih podatkov tudi ustrezno dokumentirano oziroma sledljivo. Skladno s šestim in sedmim odstavkom 41. člena ZVOP-2 mora biti za posredovanja osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov javnega sektorja mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj, na kateri pravni podlagi, za kateri namen oziroma iz katerih razlogov ali za potrebe katerega postopka.

Sklepno IP pojasnjuje, da mora inšpektorat pri vsaki odločitvi o posredovanju pobude ali njenih delov opraviti konkretno presojo pravne podlage, namena, nujnosti in sorazmernosti. Identiteta pobudnika je praviloma varovana kot vir prijave po 16. členu ZIN. Drugemu inšpekcijskemu organu se lahko pobuda z osebnimi podatki pobudnika praviloma odstopi na podlagi petega odstavka 65. člena ZUP, če niso podani posebni razlogi proti takšnemu razkritju. Organom oziroma subjektom, za katere se 16. člen ZIN ne uporablja, pa se identiteta pobudnika praviloma ne sme razkriti brez njegovega izrecnega soglasja oziroma posebne zakonske podlage; kadar je posredovanje potrebno, naj se praviloma posreduje le anonimiziran ali vsebinsko omejen povzetek. Podatke domnevnega kršitelja lahko inšpektorat posreduje pristojnim organom ali drugim pristojnim subjektom le, kadar za to obstaja ustrezna pravna podlaga in kadar je to potrebno za obravnavo zadeve v okviru njihovih pristojnosti. Pri tem je lahko za javni sektor oziroma za subjekte, ki jim je z zakonom zaupana naloga v javnem interesu, relevantna tudi pravna podlaga iz točke (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, vendar le v povezavi z ustrezno zakonsko nalogo oziroma pristojnostjo ter ob spoštovanju načel nujnosti, sorazmernosti in najmanjšega obsega podatkov. Posredovanje pobude drugim institucijam ali organizacijam zgolj informativno, brez jasne pravne podlage in brez presoje najmanjšega potrebnega obsega podatkov, ni dopustno.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil:

Grega Rudolf, mag.

svetovalec pooblaščenca za mednarodno sodelovanje

Dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka