Jedro

Če je sodišče prve stopnje tožbo, ki jo je tožnik vložil zoper disciplinskega tožilca Odvetniške zbornice RS in zoper predsednika Odvetniške zbornice RS, zavrglo, ker je pri predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da z izpodbijanim obvestilom disciplinskega tožilca Odvetniške zbornice RS ni poseženo v nobeno tožnikovo pravico ali neposredno na zakon oprto korist (4. točka 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS), ni bilo podlage za ločeno obravnavanje tožbe samo zoper disciplinskega tožilca in za ponovni predhodni preizkus tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 397/99-3 z dne 11.4.2001 razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo kot prepozno tožnikovo tožbo zaradi varstva ustavnih pravic, vloženo zoper obvestilo disciplinskega tožilca, da ne bo vložil zahteve za uvedbo disciplinskega postopka zoper odvetnika J.Š. (1. točka izreka) in odločilo, da se ne ugodi njegovemu predlogu za oprostitev sodnih taks (2. točka izreka).

Sodišče ugotavlja, da je bil tožnik o tem, da disciplinski tožilec ne bo vložil zahteve za uvedbo disciplinskega postopka zoper odvetnika J.Š., obveščen najkasneje dne 31.10.1998, ko je Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije posredoval dopis tožene stranke z dne 20.10.1998, iz katerega izhaja, da ne bo vložila zahteve za uvedbo disciplinskega postopka zoper navedenega odvetnika. Ker je tožnik tožbo vložil dne 3.3.1999, to je po preteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, je sodišče tožbo zavrglo, ne da bi se spuščalo v vprašanje dopustnosti upravnega spora zoper izpodbijani akt. V obrazložitvi k 2. točki izreka se sodišče prve stopnje sklicuje na listine - potrdilo o premoženjskem stanju z dne 13.11.1998, iz katerega izhaja odmerna osnova za stavbo v lasti tožnika v znesku 8.037.260,00 SIT, zadnjo odločbo o odmeri dohodnine za leto 1997, iz katere izhaja, da tožnik ni uveljavljal nikakršnih olajšav za družinske člane ter na obračun prejemkov delniške družbe S., iz katerega izhaja, da je bil tožniku v letu 1998 izplačan znesek 2.389.591,00 SIT. Glede na navedeno sodišče ni moglo slediti tožnikovi navedbi, da bodo s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam ali s katerimi se preživljajo njegovi družinski člani.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov iz 72. člena ZUS. Absolutna kršitev pravil postopka je podana s tem, da sodišče prve stopnje spornega razmerja ni obravnavalo po vsebini in ni pravilno ugotovilo, kdo so tožene stranke v tem upravnem sporu (to sta predsednik Odvetniške zbornice Slovenije M.S. in disciplinski tožilec S.K.). Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da je tožba vložena prepozno. Navaja, da obvestilo disciplinskega tožilca z dne 20.10.1998 ni zakonit akt, ki bi ga ta moral izdati v zvezi z njegovo pobudo za uvedbo disciplinksega postpoka, skladno z določbo 92. člena Statuta Odvetniške zbornice Republike Slovenije v zvezi s 1. odstavkom 60. člena Zakona o kazenskem postopku. Po navedeni določbi bi moral disciplinski tožilec tožniku sporočiti, da lahko začne pregon sam, česar pa ni storil. Neutemeljena je tudi zavrnitev oprostitve plačila stroškov. Zaradi neutemeljene izgube zaposlitve in svojega premoženjskega stanja stroškov postopka ne more plačati brez škode za nujno preživetje sebe in svoje družine. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek pod vodstvom novega senata ali pa, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbi ugodi z vsemi stroškovnimi posledicami. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Tožnik je pri Upravnem sodišču RS vložil tožbo zaradi obvestila disciplinskega tožilca Odvetniške zbornice Republike Slovenije, da ne bo vložil zahteve za uvedbo disciplinskega postopka zoper odvetnika J.Š. Tožba je bila vložena zoper disciplinskega tožilca in zoper predsednika Odvetniške zbornice Republike Slovenije, kot pravilno navaja tožnik v pritožbi. To tožbo je upravno sodišče zavrglo že s sklepom z dne 24.5.2000, št. U 396/99-7, ker je pri predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da navedeno obvestilo očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist (4. točka 34. člena ZUS). Vse to izhaja iz podatkov spisa, poslanega pritožbenemu sodišču v zvezi s pritožbo zoper navedeni sklep (zadeva I Up 621/2000). Za ločeno obravnavanje tožbe samo zoper disciplinskega tožilca in za ponovni predhodni preizkus tožbe torej ni bilo podlage, ne v 41. in ne v 34. členu ZUS. Ni pa bistveno, da je bila tožba prvič zavržena po 4. točki 34. člena ZUS. V postopku predhodnega preizkusa tožbe po določbi 34. člena ZUS se tožba samo enkrat zavrže. Ker ni bilo podlage za ponovno odločanje o tožbi, tudi ni bilo podlage za plačilo sodnih taks in zato tudi ne za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks.

O tožnikovem predlogu za povrnitev stroškov pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker po določbi 23. člena ZUS, trpi vsaka stranka svoje stroške.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep le razveljavilo ob uporabi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99) v zvezi s 16. členom ZUS.