- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 1810/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CP.1810.2021 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravica do nujnega deleža v dedovanjuAli lahko dedinja uveljavlja pravico do nujnega deleža kljub izjavi, da ne bo vlagala zahtevkov?
- Upoštevanje daril v zapuščinskem postopkuKako se obravnava darila, ki jih je zapustnik podaril drugim dedičem, v kontekstu nujnega dednega deleža?
- Pravni učinki pravnomočnega sklepa o dedovanjuKakšni so pravni učinki pravnomočnega sklepa o dedovanju na dediče, ki niso sodelovali v postopku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pravica do nujnega deleža je dedna pravica, ki jo je mogoče uveljavljati do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka. V takšnih primerih je izključena uporaba določbe prvega odstavka 337. člena ZPP.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v I., II., IV. in V. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine (I. točka izreka) ter za zakonita dediča razglasilo zapustnikovega sina A. A. in zapustnikovo hčer B. B., vsakega do 1/2 zapuščine (II. točka izreka). Ugotovilo je, da se je zapustnikov sin C. C. dedovanju po očetu odpovedal (III. točka izreka). Odredilo je, da se zemljiškoknjižna izvedba tega sklepa opravi po uradni dolžnosti (IV. točka izreka) ter odmerilo višino sodne takse (V. točka izreka).
2. Zoper sklep se laično pritožuje dedinja B. B. Navaja, da je njen delež po pokojnem očetu veliko manjši kot nujni delež, ki ji po zakonu pripada, s čimer se ne strinja. V zapuščinskem postopku niso bile upoštevane nepremičnine, ki jih je oče za časa življenja podaril njenima bratoma. Ker je njen delež znatno premajhen, zahteva, da ji sodišče dodeli dedni delež, ki ji po zakonu pripada.
3. Sodediča nista odgovorila na pritožbo.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožnica v pritožbi smiselno zatrjuje, da je zapustnik z darili sodedičema za časa življenja prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine, zaradi česar je prišlo do prikrajšanja njenega nujnega dednega deleža. 6. Po 220. členu Zakona o dedovanju1 pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Zahtevo za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža lahko dedinja uveljavlja vse do konca zapuščinskega postopka, ne glede na to, da je na naroku laično zatrjevala, da ne bo uveljavljala zahtevkov oziroma vlagala tožb. Navedena laična izjava dedinje namreč ni bila jasno in nedvoumno izražena, da bi lahko sklepali, da se je odpovedala pravici uveljavljati vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica, ki jo je mogoče uveljavljati do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka. V takšnih primerih je izključena uporaba določbe prvega odstavka 337. člena ZPP.
7. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno moralo pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep (razen v III. točki izreka) razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
8. Sodišče prve stopnje bo moralo opraviti novo zapuščinsko obravnavo in ugotoviti, ali so med dediči sporna dejstva o zapustnikovih darilih sodedičema, ki jih zatrjuje dedinja, ter o prikrajšanju njenega nujnega deleža. Če bodo dejstva sporna, bo treba izdati sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo. Ob nespornih dejstvih bo sodišče prve stopnje lahko samo odločilo, upoštevajoč 28. člen ZD, ali je dedinja upravičena do dopolnitve nujnega deleža. 1 V nadaljevanju ZD.