Jedro

Ker je bila opravljena že večina procesnih dejanj, ne bi bilo smotrno zgolj zaradi zaslišanja nasprotne udeleženke določiti drugo sodišče.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom I K 13561/2011 z dne 9. 9. 2011 nasprotni udeleženki izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in nato predlagalo, da se nasprotni udeleženki v nepravdnem postopku odvzame poslovna sposobnost. Varnostni ukrep se izvaja v enoti za forenzično psihiatrijo UKC Maribor v Mariboru.

2. Okrajno sodišče v Piranu je s predlogom N 45/2012 z dne 1. 7. 2013 predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki bi bilo bližje nasprotni udeleženki. V postopku so že opravljena pretežna procesna dejanja, saj je pristojni center za socialno delo podal mnenje, nasprotni udeleženki je določena začasna skrbnica, nasprotno udeleženko je pregledal in podal izvid ter mnenje sodni izvedenec za psihiatrijo, o njenem psihofizičnem stanju je podal mnenje tudi Univerzitetni klinični center Maribor, Enota za forenzično psihiatrijo. Zadeva je v fazi zaslišanja nasprotne udeleženke, ki se nahaja v Enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru. Sodišče je za prevoz nasprotne udeleženke iz Maribora na sodišče v Piran zaprosilo Univerzitetni klinični center v Mariboru, ki je sporočil, da Enota za forenzično psihiatrijo nima možnosti, da nasprotno udeleženko pripelje na narok, ker nima na razpolago ne avtomobila, ne osebja. Tudi Okrožno sodišče v Mariboru je odklonilo prevoz nasprotne udeleženke na narok v Piran z obrazložitvijo, da s službenim vozilom ne morejo nuditi prevoza stranki postopka. Pristojno sodišče meni, da glede na oddaljenost tega sodišča od lokacije, kjer se nahaja nasprotna udeleženka, ni ekonomično, da sodišče izvaja narok v Mariboru, saj bi se postopek lažje in ekonomičneje opravil, če se zadeva odstopi v reševanje drugemu stvarno pristojnemu sodišču, ki je bližje nasprotni udeleženki.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Vendar se v obravnavanem primeru pristojno sodišče neutemeljeno sklicuje na smotrnost določitve drugega sodišča. Odločilno je, da je bila v postopku pri pristojnem sodišču opravljena že večina procesnih dejanj. O zadevi se mora le še izjaviti začasna skrbnica nasprotne udeleženke, ki ima status udeleženca v postopku (46. člen ZNP), to je A. A. s prebivališčem v Izoli, in treba je zaslišati nasprotno udeleženko, ki je v Enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru. Res je izkazano, da ni možnosti pripeljati nasprotno udeleženko k pristojnemu sodišču, kar je mogoče urediti tudi na drug način, saj obstaja možnost, da sodnik pristojnega sodišča opravi zaslišanje nasprotne udeleženke v Mariboru. Zaradi seznanjenosti z dosedanjim potekom bo najekonomičnejši zaključek zadeve pri pristojnem sodišču, zato Vrhovno sodišče predlogu ni ugodilo.