Jedro

Tožena stranka je upravičena do povrnitve ustreznega dela stroškov, ker je v pretežnem delu z v pobot uveljavljeno terjatvijo uspela v pravdi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje o stroških (5. točka izreka sodbe) spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 78.400,00 SIT, v roku 8 dni.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v višini 17.900,00 SIT, v roku 8 dni.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovljeno terjatev tožeče stranke v višini 297.500,00 SIT s pp v pravdi pobotalo z ugotovljeno terjatvijo tožene stranke v isti višini in tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo le v višini nepobotane terjatve, tako da je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača znesek

5.295,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.6.2000 do plačila in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

Tožena stranka se je pravočasno pritožila zoper sklep o stroških, uveljavljala je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom pritožbenemu sodišču, da ji ugodi in izpodbijani izrek o stroških spremeni tako, da tožeči stranki naloži, da toženi stranki povrne priglašene pravdne stroške, vključno s stroški pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in njenemu intervenientu ustrezen del stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP).

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, ki je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške, ker sta pravdni stranki uspeli s približno enako vrednostjo svojih zahtevkov. Zaradi utemeljenosti v pobot uveljavljene terjatve je sodišče prve stopnje z neizpodbijano sodbo tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi plačila 302.795,50 SIT s pp zavrnilo za plačilo zneska 297.500,00 SIT s pp, ugodilo pa mu je le glede zneska 5.295,50 SIT, kar od celotne vtoževane terjatve predstavlja 1,75% uspeh v pravdi. Tako nizek procent uspeha tožeče stranke pa ne predstavlja podlage za sklepanje, da sta pravdni stranki zmagali v pravdi v enakem delu, zato je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno zmotna odločitev prvostopnega sodišča, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

V konkretnem primeru je tožeča stranka deloma zmagala v pravdi, vendar pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka ni upoštevalo vseh okoliščin primera, kot bi jih moralo v skladu z določilom drugega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka je, kot utemeljeno navaja v pritožbi, že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarjala nepotrebnosti postopka, do katerega je prišlo zato, ker ji tožena stranka ni hotela podpisati kompenzacije glede nasprotne terjatve, glede katere se je med postopkom izkazalo, da je bila utemeljena. Dolg v višini 5.295,00 SIT pa je priznala in predlagala, da ga sodišče pobota s stroški, ki ji jih je upnik, zaradi vložitve izvršilnega postopka neutemeljeno povzročil (primerjaj z dolžnikovim ugovorom z dne 19.10.2001). Postopek pred pravdnim sodiščem pa je tekel ravno zaradi v pobot uveljavljane terjatve, ki jo tožeča stranka ni priznavala in v zvezi s tem delom so pravdnima strankama nastali pravdni stroški. To pa so tiste posebne okoliščine primera, ki jih je potrebno upoštevati pri naložitvi plačila pravdnih stroškov tožeči stranki. Uspeh tožeče stranke s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, jo po oceni pritožbenega sodišča upravičuje le do povrnitve izvršilnih stroškov, ki so ji nastali z uveljavljanjem terjatve v višini 5.295,50 SIT z obrestmi. Tožena stranka pa je upravičena do povrnitve ustreznega dela stroškov, ker je v pretežnem delu z v pobot uveljavljeno terjatvijo uspela v pravdi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep o stroških spremenilo (3. točka 365. člena ZPP), tako kot izhaja iz prvega odstavka izreka tega sklepa.

Toženi stranki je odmerilo naslednje ustrezne (glede na vrednost

297.500,00 SIT, s katero je v postopku uspela), za pravdo potrebne stroške (155. člen ZPP) v skupni višini 99.150,00 SIT: za sestavo ugovora 100 točk po OT z 19% DDV, za eno pripravljalno vlogo 200 točk po OT, za pristop na tri naroke, ki se niso opravili in so bili preloženi, skupaj 150 točk po OT ter za odsotnost iz pisarne skupaj 60 točk po OT, za narok dne 15.11.2002, na katerem so se izvajali dokazi 100 točk po OT in za odsotnost iz pisarne 40 točk po OT, za končno poročilo stranki 50 točk po OT, vse povečano za 20% DDV. Ob upoštevanju vrednosti točke 110,00 SIT na dan odmere, je tožena stranka upravičena do povračila nagrade odvetnici skupaj 92.290,00 SIT. Za administrativne stroške je toženi stranki priznalo 1.800,00 SIT ter za izdatke za prevozne stroške odvetnice 5.060,00 SIT.

Tožeči stranki pa je odmerilo naslednje potrebne stroške: za takso za predlog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine 20.400,00 SIT, za PTT stroške in stroške fotokopiranja 350,00 SIT in za nagrado odvetniku za sestavo predloga 100 točk po OT z 19% DDV, za končno poročilo stranki 10 točk po OT z 19% (ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 110,00 SIT na dan odmere, 14.399,00 SIT), skupaj

20.750,00 SIT.

Po medsebojnem pobotanju odmerjenih stroškov postopka je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti ustrezne stroške v višini

78.400,00 SIT.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu drugega odstavka

165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154.člena ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo zoper sklep o stroških uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti pritožbene stroške, ki jih je pritožbeno sodišče toženi stranki odmerilo v skladu z določilom 155. člena ZPP za plačano takso za pritožbo 1.400,00 SIT in za sestavo pritožbe 125 točk po OT, povečano za 20% DDV, skupaj 17.900,00 SIT.