Jedro

Ker morajo biti elementi civilnega delikta podani kumulativno (131. člen OZ), izostanek vzročne zveze izključuje odškodninsko odgovornost. Zato odločitev za tožnika ne bi mogla biti ugodnejša, čeprav bi se izkazalo, da je projektant res ravnal protipravno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniku je Upravna enota Ljubljana 8. 6. 2007 izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše in garaže na parceli št. 86/9 k.o. ... Gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju PGD), ki ga je izdelala družba D. d. o. o., zavarovanka zavarovalne družbe A. Za zastopanje v vseh postopkih v zvezi z gradnjo je nato tožnik pooblastil svojega očeta, odvetnika B. B., ki je imel svojo odgovornost zavarovano pri isti zavarovalnici. Pooblaščenec je sklenil pogodbo o izvedbi zemeljskih del za izkop gradbene jame s samostojnim podjetnikom C. C., ki je imel ob izvajanju del civilno odgovornost zavarovano pri Z. 2. Ob izkopu gradbene jame se je porušila brežina ter večji del opornega zidu med tožnikovo parcelo in višje ležečo parcelo mejašev Belak. Oporni zid je bilo treba zgraditi na novo. Sanirati je bilo potrebno tudi poškodovano talno ploščo in dvorišče ter na novo zgraditi porušen nadstrešek Belakovih, izkop na tožnikovi parceli pa je bilo treba zasuti. Vsoto izdatkov za vse navedeno predstavlja vtoževani znesek odškodnine.

3. Po tožbenih trditvah sta za tožnikovo škodo odgovorni obe toženi zavarovalnici solidarno, in sicer odgovarjata Z. za krivdno ravnanje izvajalca zemeljskih del C. C., zavarovalna družba A. pa za krivdno ravnanje odvetnika B. B. (zaradi »določenih opustitev«) in za krivdno ravnanje družbe D., d. o. o. (zaradi opustitve geotehnične raziskave zemljišča ali naložitve take raziskave izvajalcu v projektni dokumentaciji z namenom preverbe možnosti vpliva izkopa in gradnje na sosednje objekte ter zaradi napačne umestitve tožnikove novogradnje preblizu opornemu zidu brez predhodne izdelave statičnega projekta za utrditev brežine).

4. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo odločilo o tožnikovemu zahtevku zoper A. S. zavarovalni družbi in ga v celoti zavrnilo, ker: - odvetnik B. B. odgovornosti v spornem obdobju ni imel zavarovane pri tej zavarovalnici; - družba D. za tožnikovo škodo ni odgovorna.

5. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Predmet pritožbe je bila le še presoja odgovornosti družbe D. (ne več tudi odvetnika B. B.), ki po presoji pritožbenega sodišča ni podana, ker ni vzročne zveze: tudi če bi bile zagrešene zatrjevane napake, je bila ta pretrgana z izrecnim opozorilom tožniku, da mora pridobiti projekt za izvedbo (v nadaljevanju PZI) in projekt zaščite gradbene jame zaradi bližine škarpe ter zagotoviti nadzornika in s tožnikovim neupoštevanjem navedenih zahtev.

6. V reviziji zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve procesnih pravil in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga Vrhovnemu sodišču, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne zadnje navedenemu v novo sojenje.

7. Revizija ni utemeljena.

Glede procesnih kršitev:

7.1. Prvi sklop revizijskih očitkov v izpodbijani sodbi se nanaša na procesne kršitve. Revident uveljavlja absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), češ da je obrazložitev nejasna glede vprašanja, ali je bil tožnik dolžan pridobiti PZI za zaščito gradbene jame (pri čemer to iz tehničnega poročila sploh ne izhaja in so razlogi o tem v nasprotju z vsebino listine), ali samo armaturne načrte za gradnjo hiše. Navedeni tudi niso razlogi o tistih dejstvih, ki se nanašajo na dolžnost odgovornega projektanta za pripravo in izdelavo vseh projektov glede na lastnosti parcele in hiše, vključno s projektom za izkop gradbene jame z utrjevanjem in predhodno pridobitvijo geomehanskega poročila, kar vse je neposredno pomembno za obstoj vzročne zveze. Spregledana je bila poostrena odgovornost projektanta, pri čemer je pritožbeno sodišče »celotno vzročno zvezo premaknilo na stran tožnika, kar v procesnem smislu brez tehtne pravne argumentacije, ki temelji na izvedenih dokazih, ni dovoljeno.«

7.2. Očitek, da ni jasnih razlogov o tem, ali je bil tožnik dolžan pridobiti PZI za zaščito gradbene jame ali samo armaturne načrte za gradnjo hiše, je neutemeljen. Razloge o tem vprašanju je sodišče druge stopnje navedlo v 5. točki obrazložitve. Iz njih jasno izhaja, da bi moral tožnik (investitor) pred pričetkom gradbenih del pridobiti PZI in projekt zaščite gradbene jame zaradi bližine škarpe ter angažirati nadzornika. Neutemeljen je, ker je nekonkretiziran, tudi nadaljnji očitek, da niso navedeni razlogi o dejstvih v zvezi z dolžnostjo odgovornega projektanta pripraviti vse projekte, vključno s projektom zaščite gradbene jame in predhodno pribavo geomehanskega poročila. Iz iste točke obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je bil (po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja) tožnik dolžan pridobiti PZI, projekt zaščite gradbene jame in angažirati nadzornika; katere projekte bi moral po prepričanju tožnika (poleg PGD) še pripraviti projektant družbe D. d. o. o., revizija ne pojasni. Iz prvostopenjske sodbe pa izhaja, da je bila tožniku ponujena tudi izdelava PZI, a je tako ponudbo zavrnil.(1) Procesno pravilna je tudi obremenitev tožeče stranke z dolžnostjo navedbe dejstev in dokazov o obstoju vzročne zveze med škodnim domnevnim ravnanjem družbe D. in tožnikovo škodo, saj se ta, ker ne gre za objektivno odgovornost, ne domneva (131. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).

8. Glede zmotne uporabe materialnega prava

8.1. Materialno pravo je po revizijskih trditvah zmotno uporabljeno, (1) ker ni bilo upoštevano, da je bila hiša napačno umeščena v prostor (če bi bil upoštevan 4-metrski odmik od sosednjih objektov, izkop ne bi bil globok 7 m; če bi projektant hišo bolj odmaknil od opornega zidu ali spremenil njeno zasnovo tako, da ne bi bila podkletena, škoda ne bi nastala); (2) ker je bilo napačno določeno vplivno območje gradnje (v projektni dokumentaciji je bilo izrecno navedeno, da gradnja hiše ne bo vplivala na mehansko odpornost in stabilnost nepremičnin v okolici in da se ne pričakujejo negativni vplivi porušitve objektov; kako bo gradnja vplivala na obstoječi oporni zid, projektna dokumentacija ne govori, prav tako ne sodišči prve in druge stopnje); in (3) ker projektant ni izdelal vseh projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja (projekt izkopa gradbene jame in raziskave terena bi moral projektant napraviti že v fazi izdelave PGD, izvajalcu pa bi moral dati natančna navodila glede načina utrditve gradbene jame).

Poseben sklop revizijskih trditev je namenjen graji presoje o odsotnosti vzročne zveze med (domnevno) napačno umestitvijo tožnikove hiše v prostor in opustitvijo geotehničnih raziskav terena na eni strani in tožnikovo škodo na drugi strani. Meni, (a) da je vzročna zveza obeh zavarovalnic podana tako po teoriji o adekvatni vzročnosti kot po teoriji ratio legis (če bi bila hiša pravilno umeščena v prostor in če bi bil narejen projekt za izkop gradbene jame, do rušenja brežine ne bi prišlo, navkljub opustitvi angažiranja nadzornika in nekaterim opustitvam tožnikovega pooblaščenca), (b) da PZI za gradnjo hiše sploh ni nujen, ker se gradnja lahko prične na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, da se mnenje projektanta o potrebnosti PZI nanaša izključno na armaturne načrte, ki se nanašajo na gradnjo hiše in ne na utrjevanje brežine in da vzročna zveza, ki »izhaja od projektanta, prešla na izvajalca zemeljskih del, tožnika in pooblaščenca, ki ni pretrgana z dejanji izvajalca zemeljskih del, temveč je njegova vzročnost nacepljena na že obstoječo vzročno zvezo, ki bremeni drugo toženo stranko,« (c) da je pritožbeno sodišče ugotovilo pretrganje vzročne zveze brez izvedbe vseh potrebnih dokazov »tudi z natančno razlago predpisov, ki se nanašajo na vsebino projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, zlasti pravilne umestitve hiše v prostor, izdelave projektne dokumentacije in poostrene odgovornosti projektanta, kot strokovnjaka,« zato je treba sodbi nižjih sodišč razveljaviti, v novem sojenju pa določiti izvedenca gradbene stroke in izvesti druge po tožniku že predlagane dokaze, ter č) da je zmotno stališče izpodbijane sodbe, da projekt za gradbeno dovoljenje ni povzročil škode, saj ni bilo upoštevano, da je ravno odstopanje projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja od določb Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), konkretno pridobitev geomehanskega poročila, projekta za izkop jame in umestitve hiše v prostor, povzročilo nastanek škode.

8.2. Oba sklopa revizijskih trditev, povzeta v prejšnji točki, problematizirata vprašanja, ali je projektant ravnal protipravno (v nasprotju s pravili stroke), ali je podana vzročna zveza med njegovim ravnanjem (zatrjevanimi opustitvami) in ali je bila vzročna zveza med projektantovim protipravnim ravnanjem in tožnikovo škodo pretrgana z opustitvami in ravnanji slednjega.

8.3. Do revizijskih trditev, ki se nanašajo na domnevno protipravno ravnanje projektanta in vzročno zvezo med tem in tožnikovo škodo, se Vrhovnemu sodišču ni treba opredeliti. Odločitev pritožbenega sodišča namreč temelji na stališču o pretrganju vzročne zveze, ki je po oceni revizijskega sodišča iz v nadaljevanju navedenih razlogov pravilno. Ker morajo biti elementi civilnega delikta podani kumulativno (131. člen OZ), izostanek vzročne zveze izključuje odškodninsko odgovornost. Zato odločitev za tožnika ne bi mogla biti ugodnejša, čeprav bi se izkazalo, da je projektant res ravnal protipravno (v tej luči je torej nepomembno, ali bi moral že v okviru projekta za PGD pridobiti geotehnično poročilo, drugače umestiti hišo in dati izvajalcu izkopa navodila glede zaščite brežine oziroma sosedove škarpe) in ali je bi bilo njegovo ravnanje lahko vzrok tožnikove škode.

8.4. Dejanske ugotovitve, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so: - Zavarovanec druge toženke (družba D.), ki je za tožnika izdelal PGD, je tožnika izrecno, pisno in ustno, opozoril, da mora pred pričetkom gradnje pridobiti še PZI.

- Pisno opozorilo je bilo z okrepljenim tiskom zapisano v tehničnem poročilu k statičnemu izračunu; zajemalo je opozorilo, da je treba narediti PZI in projekt zaščite gradbene jame zaradi bližine škarpe, da je treba pred izvedbo gradbene jame z ustreznimi ukrepi zagotoviti stabilnost brežine, opornega zidu in ostalih objektov v okolici.

- Poudarjeno je bilo, da je statični izračun obdelan le v kvaliteti PGD in da je namenjen le pridobitvi gradbenega dovoljenja ter da je treba za izvedbo izdelati PZI – armaturne načrte.

- Tehnično poročilo k statičnemu izračunu je bilo tožniku vročeno, na nujnost izdelave PZI in zagotovitve nadzornika pa je tožnika ustno opozorila E. E., ki je izdelala PGD za družbo D., d. o. o. - Tožnik prej navedenih ustnih in pisnih navodil ni upošteval. 8.5. Dejanske ugotovitve iz prejšnje točke (ki so po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizijsko neizpodbojne, zato je nedovoljen tožnikov revizijski očitek, da se je opozorilo po nujnosti pridobitve armaturnega načrta nanašalo na gradnjo hiše same in ne na utrjevanje brežine) so tudi po presoji revizijskega sodišča narekovale presojo, da je bila z ravnanjem in opustitvami tožnika vzročna zveza med ravnanjem in opustitvami družbe D. d. o. o., če je obstajala, prekinjena.

9. Revizija po povedanem ni utemeljena in jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

(1) Glej 25. točko obrazložitve prvostopenjske sodbe.