Jedro

Toženec v svojem predlogu za prenos pristojnosti ne navaja takšnih okoliščin, ki bi prenos utemeljevale. Med utemeljene okoliščine namreč ne spada nezadovoljstvo z delom konkretnega sodnika oziroma njegovimi odločitvami ali uveljavljanje postopkovnih nepravilnosti, za odpravo katerih so na voljo druga pravna sredstva; kar je tudi v sodni praksi že ustaljeno stališče.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici poteka pravdni postopek P 3/2019 za ureditev najemnega razmerja, izpraznitev in izročitev nepremičnine. Tožnik je v svoji vlogi z dne 25. 2. 2020 predlaga spremembo krajevne pristojnosti, ker naj bi na pristojnem sodišču doživel nesprejemljivo dogajanje; spis mu namreč ni bil na razpolago, ampak ga je imel sodnik pri sebi na drugem sodišču. Sodnik naj bi vzel spis, ki vsebuje osebne podatke, in s tem kršil določbe o hrambi osebnih podatkov iz Uredbe o varstvu osebnih podatkov. Zaradi ravnanja sodnika naj bi obstajal razumen dvom, da je lahko vsakdo prišel v stik z osebnimi podatki tožnika. Če bi sodišče pri odločanju bilo v dvomu, ali lahko sodnik s spisom potuje po Republiki Sloveniji, tožnik predlaga naj postavi predhodno vprašanje na Sodišče Evropske Unije.

**Odločitev o sporu**

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. 4. Toženec v svojem predlogu za prenos pristojnosti ne navaja takšnih okoliščin, ki bi prenos utemeljevale. Med utemeljene okoliščine namreč ne spada nezadovoljstvo z delom konkretnega sodnika oziroma njegovimi odločitvami ali uveljavljanje postopkovnih nepravilnosti, za odpravo katerih so na voljo druga pravna sredstva; kar je tudi v sodni praksi že ustaljeno stališče.1 Vrhovno sodišče se pri tem ne spušča v vsebinsko presojo očitanih kršitev v pomenu instančnega preizkusa, zato tožniku, ki ga moti konkretno ravnanje z osebnimi podatki, v tem pomenu s predlogom po 67. členu ZPP že v zasnovi ne more uspeti. Očitane kršitve pa, četudi bi bile zares podane, same po sebi ne (o)krnijo videza nepristranskosti in neodvisnosti celotnega sodišča. 5. Uveljavljane okoliščine tako ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

1 Prim. s sklepi VSRS I R 11/2020, I R 126/2017, I R 42/2011.