Jedro

Glede na dejstvo, da sta zapuščinska postopka po očetu in materi nasprotnega udeleženca pravnomočno končana (zoper sklepa o dedovanju tudi nista bili vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti), so trditve nasprotnega udeleženca, da naj bi njegovi sodediči v zapuščinskem postopku po njegovih starših protipravno pridobili dedne deleže (pozneje odsvojene predlagateljici) na nepremičnini, ki je predmet delitve, ker naj bi zapuščinsko sodišče v teh zapuščinskih postopkih kršilo predpise in sprejelo napačne odločitve v škodo nasprotnega udeleženca, brezpredmetne z vidika tretjega odstavka 118. člena ZNP, saj spor med udeležencema v smislu te zakonske določbe, ki naj bi temeljil zgolj na domnevno napačnih odločitvah zapuščinskega sodišča, ni mogoč.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končni sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca, da sodišče napoti udeleženca na pravdo za ugotovitev velikosti solastninskih deležev.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki v laični pritožbi v bistvenem navaja, da gre v zadevi za delitev zemljišča, ki so ga predhodno protipravno pridobili dediči njegovih staršev in ga prodali predlagateljici. Zaradi kršenja človekovih pravic in svoboščin se je obrnil na Vrhovno sodišče RS, zato bi moralo pritožbeno sodišče počakati do njegove odločitve. Prvo sodišče ni upoštevalo, da se nahaja njegova vloga na Vrhovnem sodišču RS. Slednje je poslalo vlogo prvemu sodišču, ki pa zadevo zadržuje že skoraj štiri leta. To dela namerno, ker obstaja bojazen, da bi Vrhovno sodišče RS razveljavilo vknjižene lastninske pravice dedičev, ki so bile pridobljene protipravno in nato prodane predlagateljici. Napotitev na pravdo, ki jo omenja prvo sodišče, ni mogoča, saj je sporna protipravna pridobitev lastninske pravice dedičev. Po krivdi prvega sodišča se je omogočilo predlagateljici, da je kupila nepremičnino oziroma deleže dedičev, sedaj pa hoče izsiliti delitev nepremičnin. Smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz navedb nasprotnega udeleženca smiselno izhaja, da naj bi njegovi sodediči v zapuščinskem postopku po njegovih starših protipravno pridobili dedne deleže (pozneje odsvojene predlagateljici) na nepremičnini, ki je predmet delitve, ker naj bi zapuščinsko sodišče v teh zapuščinskih postopkih kršilo predpise in sprejelo napačne odločitve v škodo nasprotnega udeleženca.

6. Glede na dejstvo, da sta zapuščinska postopka po očetu in materi nasprotnega udeleženca pravnomočno končana (zoper sklepa o dedovanju tudi nista bili vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti), so navedene trditve nasprotnega udeleženca brezpredmetne tudi z vidika tretjega odstavka 118. člena ZNP, saj spor med udeležencema v smislu te zakonske določbe, ki naj bi temeljil zgolj na domnevnih napačnih odločitvah zapuščinskega sodišča, ni mogoč.

7. Ker nasprotni udeleženec ni zatrjeval nobenih drugih razlogov, ki bi vodili do ugotovitve, da med udeležencema tega postopka obstaja spor o predmetu delitve in (ali) o velikosti njunih solastninskih deležev, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da ni podlage za napotitev udeležencev na pravdo v smislu tretjega odstavka 118. člena ZNP.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končni sklep (četrti odstavek 163. člena ZPP).