Jedro

Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Enako velja za spor o plačilu odškodnine v obliki nadomestnega premoženja po drugem odstavku 2. člena ZDen, saj tudi v tem primeru ne gre za spor, v katerem bi bila pravica stranke izražena v denarni vrednosti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik po odvetnici dne 26. 11. 2008 vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da je bila z izpodbijano upravno odločbo določena odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD) v znesku 199.703,46 EUR, kar predstavlja vrednost izpodbijanega dela dokončne odločbe, ki jo v celoti izpodbija glede oblike vračanja premoženja.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 10. 9. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 11. 3. 2008, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa. Prvostopenjski organ je z navedenim sklepom med drugim odločil, da je A.K. upravičen do denacionalizacije nepremičnin parc. št..., ter da upravičencu pripada za navedene podržavljene nepremičnine odškodnina v obveznicah SOD v višini 391.079,29 DEM.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoljenost oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Revident z revizijo uveljavlja, da niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev zahtevka za vračilo premoženja v naravi oziroma podrejeno za zavrnitev zahtevka za vrnitev premoženja v obliki nadomestne nepremičnine. Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Enako velja za spor o plačilu odškodnine v obliki nadomestnega premoženja po drugem odstavku 2. člena ZDen, saj tudi v tem primeru ne gre spor, v katerem bi bila pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Ker torej revident v reviziji ne nasprotuje višini denarne vrednosti, temveč zahteva vračilo v naravi oziroma nadomestnemu premoženju, vrednost izpodbijanega dela ni izražena v denarju, torej ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, zato niso izpolnjeni pogoji za dovolitev revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Glede na to da revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.