Jedro

Telegramska pritožba vsebuje obe obvezni sestavini, zato je po poteku pritožbenega roka ni dovoljeno dopolnjevati z obrazložitvijo.

Izrek

Pritožba tožnice se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo kot neutemeljen tožbeni zahtevek, da je toženka R.Š. motila tožnico L.B. soposesti stanovanja v A., s tem, da je 7.10.1997 na vhodnih vratih tega stanovanja zamenjala ključavnico in s tem tožnici onemogočila vstop v stanovanje in njegovo souporabo ter da je dolžna vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da vgradi v vhodna vrata ključavnico, ki je bila vgrajena pred motitvenim dejanjem, ali pa izroči tožnici ključ nove ključavnice in ji omogoči nemoten vstop v stanovanje in nadaljnjo souporabo tega stanovanja in prepove v bodoče motenja s takšnimi in podobnimi motilnimi dejanji.

Zoper ta sklep se je tožnica pravočasno pritožila, in sicer je zadnjega dne pritožbenega roka vložila telegramsko pritožbo, v kateri navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in sklep izpodbija v celoti. Obsežno obrazložitev razlogov, predvsem pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je tožnica poslala naknadno, in sicer tri dni po odposlanem telegramu, to je že po poteku pritožbenega roka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče obrazložitve pritožbe tožnice, ki jo je poslala po poteku roka za pritožbo, ni moglo upoštevati. Po določbi 3. odst. 113. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je v roku treh dni po vložitvi brzojavne vloge možna samo njena dopolnitev v obsegu, potrebnem za to, da je vloga sposobna za obravnavanje, torej, da se dopolni z nujnimi sestavinami, ki jih mora vloga imeti. Po 1. odst. 351. člena ZPP sta nujni sestavini pritožbe samo oznaka odločbe, ki se izpodbija in podpis pritožnika, ki je lahko tudi telegramski. Ti dve sestavini je telegramska pritožba tožnice vsebovala. Zato je na podlagi določbe 3. odst. 113. člena ZPP po izteku roka za pritožbo ni bilo več dovoljeno dopolnjevati z obrazložitvijo. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice obravnavalo kot neobrazloženo in je torej preizkusilo odločbo sodišča prve stopnje samo glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da v postopku na prvi stopnji ni bila zagrešena nobena od bistvenih kršitev postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP. Sodišče prve stopnje pa je tudi na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo. Ker je namreč ugotovilo, da tožnica soposesti na spornem stanovanju v A., pred zamenjavo ključavnice ni imela, je pravilno odločilo, ko je tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja z vgraditvijo stare ključavnice na teh vratih kot neutemeljen zavrnilo.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 380. člena ZPP).