Jedro

Zaradi pomanjkljivosti pri pisanju zapisnika ni mogoče preveriti verodostojnosti zapisnikov in ali se je strokovno znanje kandidatov na ustnem razgovoru ugotavljalo v zakonitem in vsebinsko pravilno izvedenem izbirnem postopku.

Izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, saj ni razvidno, katera merila je komisija uporabila pri odločanju in kolikšno število točk je izbrani kandidat prejel po posameznih merilih.

Vsebinska pravilnost vrednotenja veščin izbranega kandidata kot del strokovne ocene komisije ne more biti predmet sodne presoje v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za pravosodje št. 704-20/2022-2030-51 z dne 21. 12. 2022 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Stranka z interesom nosi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_Iz izpodbijane odločbe_

1. Tožena stranka je z izpodbijanim aktom, na podlagi prvega odstavka 10. člena in 10.a člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), za notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v Domžalah imenovala C. C. (stranko z interesom v tem upravnem sporu).

2. Na razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 122 z dne 23. 9. 2022 za eno prosto notarsko mesto s sedežem v Domžalah se je prijavilo osem (8) kandidatov, pri čemer je en (1) kandidat tekom postopka svojo prijavo umaknil, zaradi česar se je zanj postopek izbire na navedeno prosto notarsko mesto ustavil. Ministrstvo je po pregledu prejetih kandidatur ugotovilo, da vsi prijavljeni kandidati izpolnjujejo razpisne pogoje. S sklepom št. 704-19/2022-2030-34 je bila dne 24. 11. 2022 imenovana komisija za izvedbo izbirnega postopka (v nadaljnjem besedilu komisija), ki je strokovno usposobljenost posameznega kandidata preverila z izvedbo ustnega razgovora, ki so ga vsi kandidati opravili dne 9. 12. 2022 ter na podlagi preverjanja dokumentacije, ki so jo prijavljeni kandidati priložili prijavi na prosto notarsko mesto in jo na podlagi določb 6. in 7. člena Pravilnika o merilih in načinu vrednotenja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (v nadaljevanju Pravilnik) tudi ovrednotila.

3. Po izvedenih ustnih razgovorih in vrednotenju izkušenj ter veščin prijavljenih kandidatov je komisija ugotovila, da je od prijavljenih sedmih kandidatov šest kandidatov strokovno usposobljenih, saj so dosegli več kot 70 točk (8. člen Pravilnika). V fazi izbirnega postopka je komisija ugotovila tudi, da so vsi prijavljeni kandidati vredni javnega zaupanja, kot je določeno v 6. točki prvega odstavka 8. člena ZN. Komisija je po zaključenem izbirnem postopku ministrici, pristojni za pravosodje, predlagala, da se na razpisano prosto notarsko mesto s sedežem v Domžalah imenuje C. C., ki je v izbirnem postopku preverjanja strokovne usposobljenosti dosegel najvišje število točk. 4. V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZN minister, pristojen za pravosodje, pred imenovanjem notarja o prijavljenih kandidatih pridobi tudi mnenje Notarske zbornice Slovenije, ki zanj ni zavezujoče. Notarska zbornica Slovenije je svoje mnenje podala z dopisom št. 1719/2022 z dne 7. 12. 2022. V njem je navedla, da je Izvršni odbor Notarske zbornice Slovenije ugotovil, da je D. D. najprimernejša kandidatka za imenovanje na prosto notarsko mesto v Domžalah, saj ima dolgoletne izkušnje z delom v notarski pisarni in že vrsto let opravlja delo notarske pomočnice.

5. Ministrica je na podlagi mnenja komisije in upoštevanju sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, v skladu z 10.a členom ZN, na razpisano prosto notarsko mesto s sedežem v Domžalah izbrala C. C., ki je med kandidati, ki so v izbirnem postopku dokazali strokovno usposobljenost, dosegel najvišje število točk in ki izpolnjuje pogoje za zasedbo prostega notarskega mesta za izbranega kandidata.

_Tožbene navedbe_

6. Tožnica vlaga tožbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in ker so ji bile v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe kršene ustavne pravice. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo po izvedeni glavni obravnavi odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek toženi stranki. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Tožeča stranka v tožbi pojasnjuje, da ne izpodbija pravilnosti ocene komisije, ki je posamezne izbrane kandidate (v konkretnem primeru C. C.) ocenila kot strokovno najbolj usposobljene, temveč izpodbija pravilnost izvedbe izbirnega postopka, na podlagi katerega je bila sprejeta ocena strokovne usposobljenosti za vse kandidate, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Ker ni dokazil glede znanja kandidatov, ki je ključni kriterij za presojo njihove strokovne usposobljenosti, komisija izbirnega postopka ni izvedla zakonito.

8. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka izbirni postopek opravila po določilih Pravilnika. Uspeh (znanje) kandidatov na ustnem razgovoru je ugotavljala tako, da je vsaka članica komisije ocenila odgovore kandidatov z največ 30 točkami, pri čemer je lahko vsak kandidat skupno prejel največ 90 točk, za vabilom pa je bila med drugim seznanjena, da bo komisija preverjala znanje kandidatov z ustnim razgovorom in bila obveščena o sestavi komisije. Vabilu metodologija ni bila priložena, prav tako z njo ni bila seznanjena na ustnem razgovoru, vsaj ne v celoti oz. na način, da bi se lahko prepričala, da je komisija pri vrednotenju znanja kriterije enako uporabila za vse kandidate. Kriterijev ni mogoče razbrati niti iz ostale dokumentacije izbirnega postopka.

9. Komisija je ustne razgovore s kandidati izvedla 9. 12. 2022. Predsednica komisije je pred pričetkom razgovora tožeči stranki predstavila članice komisije in jo seznanila, da se bo o ustnem razgovoru pisal zapisnik. Po izdaji izpodbijanih odločb je tožeča stranka opravila vpogled v spis št. 704-20/2022 in ugotovila, da je tožeča stranka prejela skupno število točk 99,5 in da v spisu ni dokazil, na podlagi katerih je komisija vrednotila znanje kandidatov.

10. Na podlagi vpogleda v svoj zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru in zapisnike ostalih kandidatov, vsi št. 704-20/2022-2030-49, je tožeča stranka ugotovila, da enega vprašanja ni prejela. Gre za vprašanje tretje članice komisije pod zap. št. 6, ki se glasi: "Notarji prevzemajo v hrambo listine in denar. Kakšna je razlika med pravili hrambe listine in denarja?". Ni mogoče preveriti, kako je to dejstvo vplivalo na oceno tožeče stranke (število dosežnih točk), koliko točk bi lahko prejela za pravilni odgovor na to vprašanje in ostala, ali je prejela točke za to vprašanje, kljub temu, da nanj ni odgovarjala, ter koliko točk je prejela za odgovore na ostala vprašanja. Zapisniki o opravljenih ustnih razgovorih s posameznimi kandidati so tipkani na računalnik in kopirani za vsakega kandidata, nato pa lastnoročno podpisani s strani vseh članic komisije. Med ustnim razgovorom tožeče stranke komisija ni pisala zapisnika na računalnik, zato so morali biti ti zapisniki pripravljeni bodisi vnaprej pred razgovori, bodisi naknadno po zaključenih razgovorih.

11. V spisu št. 704-20/2022 ni dokazil glede vsebine ustnih razgovorov s posameznimi kandidati, na podlagi katerih je komisija ocenjevala njihovo strokovno usposobljenost (z izjemo vprašanj, ki naj bi bila za vse enaka), zato ni mogoče preveriti, ali so bili pri ocenjevanju znanja kriteriji za presojo strokovne usposobljenosti za vse kandidate enako uporabljeni in se med izbirnim postopkom niso spreminjali, kar je nujen pogoj za zakonito izvedbo izbirnega postopka. Zgolj navedba vprašanj, četudi naj bi bila za vse enaka, ne potrjuje, da je komisija izbirni postopek izvedla zakonito.

12. Tožeča stranka primerja izvedbo postopka na prosto notarsko mesto št. 704-6/2021, v katerem je komisija znanje kandidatov preverjala s pisnimi preizkusom in ker se v tem spisu nahajajo testi vseh kandidatov, iz katerih so razvidni njihovi odgovori in točkovanje komisije za vsak odgovor posebej, je bila ministru omogočena preveritev zakonitost tako izvedenega izbirnega postopka pred komisijo.

13. Z izjemo določila, da je mogoče na pisnem preizkusu ali ustnem razgovoru doseči največ 90 točk (tretji odstavek 5. člena), Pravilnik ne vsebuje določb glede vrednotenja znanja kandidatov. Metodologija vrednotenja izkušenj je širše določena v 6. členu Pravilnika, metodologija vrednotenja veščin pa v 7. členu Pravilnika. Oba kriterija (tj. izkušnje in veščine) se presojata na podlagi dokumentacije, ki jo kandidat priloži k prijavi na razpis. Ker poleg najvišjega števila točk, ki jih je mogoče doseči na pisnem preizkusu ali ustnem razgovoru (90 točk), Pravilnik ne vsebuje nobenih drugih določil glede vrednotenja znanja, zato bi morala komisija pred preverjanjem znanja sprejeti metodologijo ocenjevanja znanja, ki bi morala vsebovati tudi skupno število vprašanj na pisnem preizkusu ali ustnem razgovoru ovrednotenih z številom točk, način (in ocenjevanje) postavljanja vprašanj na ustnem razgovoru in dodatna pravila ocenjevanja (npr. odštevanje točk v primeru napačnega ali nepopolnega odgovora na posamezno vprašanje), kar bi omogočilo objektivno oceno strokovne usposobljenosti kandidata.

14. Tožeča stranka opozarja, da je ob primerjavi izbirnega postopka na podlagi razpisa št. 704-6/2021, v katerem je bil opravljen pisni preizkus znanja kandidatov in izbirnega postopka na podlagi spornega razpisa, v katerem je bil opravljen ustni razgovor s kandidati, mogoče zaključiti, da tožena stranka tudi posameznih razpisnih postopkov ne izvaja pod enakimi pogoji za vse kandidate. Predstavljene razlike v izvedbi izbirnega postopka pa vplivajo na zakonitost imenovanja notarjev.

15. Glede izpolnjevanja kriterija vodstvenih sposobnosti navaja, da kriterij presoje veščin kandidata z izkazovanjem vodstvenih sposobnosti v Pravilniku ni določen na način, ki bi omogočal objektivno presojo strokovne usposobljenosti vseh kandidatov. Komisija je notarskim kandidatom nezakonito priznala veščine za vodstvene sposobnosti zaradi nadomeščanja notarjev. Nadomeščanje ne predstavlja dela na vodstvenem položaju, temveč sodi med osnovne delovne naloge in pristojnosti notarskega pomočnika, ki so že ovrednotene v okviru kriterija kandidatovih izkušenj. Notarskim pomočnikom je komisija s priznanjem veščin za nadomeščanje notarjev dodelila prednost in s tem neenako obravnavo, ki ni utemeljena na njihovi večji strokovni usposobljenosti.

16. Tožeča stranka je uvodoma pojasnila, da je vložila posamezne tožbe zoper tri izpodbijane odločbe. Ker so bile izpodbijane odločbe o imenovanju na prosta notarska mesta izdane na isti pravni podlagi in temeljijo enakem dejanskem stanju, sodišču predlaga, da vse tri zahtevke tožeče stranke združi v skupno obravnavanje in odločanje.

_Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo_

17. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke, kolikor se z njimi izrecno ne strinja, se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe ter še navaja, da izbirna komisija ni omejena pri odločitvi o tem, ali bo znanje kandidatov v konkretnem izbirnem postopku preverila s pisnim preizkusom usposobljenosti ali v okviru ustnih razgovorov, zato odločitev za izvedbo ustnega razgovora v ničemer ne predstavlja okoliščine, ki bi kazala na nezakonitost teh postopkov. Iz istega razloga pa je tudi irelevantno navajanje preteklega izbirnega postopka, vodenega v upravnem spisu tožene stranke št. 704-6/2021, kjer se je takratna komisija odločila za pisni preizkus.

18. Glede navedb, ki se nanašajo na vsebino zapisnikov o opravljenih ustnih razgovorih s prijavljenimi kandidati, se tožena stranka sklicuje na določbo 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in navaja, da so tožbena zatrjevanja, da zapisnik ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin, konkretno odgovorov na zastavljena vprašanja, neutemeljena. V okviru preizkusa usposobljenosti oziroma razgovora komisija za izvedbo izbirnega postopka kandidatu postavi več vprašanj, odgovore kandidata na posamezna postavljena vprašanja pa vsebinsko oceni s točkami. V konkretnem primeru je vsaka članica komisije prijavljenim kandidatom zastavila več vprašanj, njihove odgovore pa ocenila s (skupno) največ 30 točkami, pri čemer so bili pri ocenjevanju uporabljeni strokovni kriteriji, s katerimi so bili vsi kandidati seznanjeni pred pričetkom posameznega ustnega razgovora. Postavljena vprašanja, ki so bila za vse kandidate istega izbirnega postopka enaka, ne pa tudi odgovori kandidatov, so del zapisnika o opravljenih ustnih razgovorih, presoja pravilnosti odgovorov kandidatov na zastavljena vprašanja, pa je v avtonomni pristojnosti članov komisije za izvedbo izbirnega postopka, zato zakonitost in pravilnost postopka v tem delu ni bila v ničemer kršena. Poleg tega še dodaja, da četudi bi komisija v zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru zapisala odgovore kandidatov, ugovor tožeče stranke ne bi bil upošteven, saj upravni spor ni namenjen preverjanju, ali so člani komisije s strokovnega vidika pravilno ocenili tožnikove odgovore.

19. V zvezi z očitkom, da ena članica komisije tožeči stranki v okviru ustnega razgovora za zasedbo prostega notarskega mesta s sedežem v Domžalah naj ne bi postavila enega vprašanja, tožena stranka pojasnjuje, da je tožeča stranka najprej odgovarjala na vprašanje pod zap. št. 5, ki se je tako kot vprašanje pod zap. št. 6 (ki tožeči stranki naj ne bi bilo zastavljeno) dotikalo tematike, povezane z notarsko hrambo listin in denarja. Ker je tožeča stranka na vprašanje pod zap. št. 6 popolno odgovorila že v okviru podaje odgovora na predhodno zastavljeno vprašanje, članica komisije vprašanja pod zap. št. 6 tožeči stranki kot kandidatki res ni še enkrat zastavila, temveč je štela, da je nanj že pravilno odgovorila. Vprašanje pod zap. št. 6 pa se v zapisniku vseeno nahaja iz razloga transparentnosti, to je, da je iz zapisnika razvidno, da se je od tožeče stranke, tako kot od vseh ostalih kandidatov tega postopka, takšno znanje pričakovalo in je bilo tudi upoštevano pri končni oceni, ki jo je članica komisije podala.

20. V zvezi s ugovorom, ki se nanaša na sprejem metodologije ocenjevanja znanja, tožena stranka pojasnjuje, da je Komisija skladno z določbo 4. člena Pravilnika prijavljene kandidate obvestila, kdaj in kje bodo potekali ustni razgovori v okviru izbirnega postopka za imenovanje na notarski mesti, pri čemer je navedla tudi sestavo komisije. Z dodatnimi informacijami, ki se nanašajo na potek ustnega razgovora in ki jih vsebujeta tudi določbi 4. in 5. člena Pravilnika, kandidati v okviru navedenega obvestila niso bili posebej pisno seznanjeni, saj tožena stranka meni, da prijavljeni kandidati relevantne določbe Pravilnika poznajo oziroma so z njimi seznanjeni. Za sprejem posebne metodologije ocenjevanja znanja, ki bi vsebovala podrobnejše (pisne) napotke in pravila glede poteka ocenjevanja znanja, se izbirna komisija ni odločila, kar pa ne pomeni, da je ni bilo, saj je bila metodologija s strani predsednice izbirne komisije kandidatom ustno predstavljena pred začetkom razgovora. Vsakemu kandidatu je tako predsednica komisije v uvodu predstavila člane komisije ter potek ustnega razgovora, vključno z vrstnim redom izpraševanja.

21. Glede tožbenih navedb, ki se nanašajo na samo sestavo izbirne komisije, v katero je bila kot članica komisije imenovana tudi notarka in tožničin dvom v nepristransko obravnavo ostalih kandidatov v primerjavi z notarskimi pomočniki, pa tožena stranka navaja, da je glede na namen izbirnega postopka (imenovanje notarja) in naravo dela, ki ga bo kandidat v primeru imenovanja za notarja opravljal, po mnenju tožene stranke najbolj primerno in utemeljeno, očitkov, zakaj bi bila notarka pristranska, pa tožeča stranka ni v ničemer utemeljila, tako so očitki zgolj pavšalni.

22. Tožeča stranka v nadaljevanju v tožbi navaja, da kriterij presoje veščin v Pravilniku ni določen na način, ki bi omogočal objektivno presojo strokovne usposobljenosti kandidata. Tožena stranka v tej zvezi pojasnjuje, da če je komisija ocenila, da so kandidati s priloženimi dokazili izkazali elemente določene v drugi alineji 7. člena Pravilnika, je takšnim kandidatom točke na podlagi tega kriterija tudi dodelila, v nasprotnem pa točk na tej podlagi niso prejeli. Ker tožeča stranka izpolnjevanja kriterija vodstvenih sposobnosti v svoji prijavi na prosto notarsko mesto ni zatrjevala in zanj tudi ni predložila posebnih dokazil, ki bi izpolnjevanje tega kriterija potrjevala, je komisija ob preverjanju tožničinih izkušenj in veščin ugotovila, da tožeča stranka kriterija vodstvenih sposobnosti ni izkazala in ji zato na tej podlagi tudi ni dodelila točk. 23. V zvezi z očitkom, da naj bi tožena stranka sprejela nov Pravilnik, v katerem naj bi kriterij izpolnjevanja vodstvenih sposobnosti opustila, tožena stranka navaja, da je to sicer res, a da je tovrstno zatrjevanje tožeče stranke v konkretnem primeru irelevantno.

24. Tožena stranka glede na vse navedeno ocenjuje, da je postopek imenovanja notarja v konkretnem primeru vodila pravilno in zakonito ter da v postopku niso bile kršene ustavne pravice tožeče stranke, zato predlaga, da naslovno sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

_Navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo_

25. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo v celoti prereka vse navedbe tožeče stranke iz tožbe. Po obširnih navedbah sklepno navaja, da je postopek izbire kandidata potekal skladno z določbami ZN (10. in 10.a člen) ter določbami Pravilnika, zaradi česar izbirnemu postopku tožeča stranka neutemeljeno očita, da naj bi bil le-ta arbitraren oz. pristranski. V konkretnem primeru so bili kandidati ocenjeni na podlagi metodologije ocenjevanja, ki je vsebovana v Pravilniku. Tej metodologiji tožeča stranka ni nasprotovala ali kakorkoli drugače ugovarjala na ustnem razgovoru, pri čemer je kot pravni strokovnjak vedela, da se o poteku razgovora piše zapisnik in da na zapisnik lahko podaja pripombe. Stranka z interesom je vsega skupaj dosegla 107 točk, od tega na podlagi ocene znanja na ustnem razgovoru 88 točk (28 točk O. O., 30 točk P. P., 30 točk R. R.), tožeča stranka pa skupno 99,5 točk, od tega na podlagi ocene znanja na ustnem razgovoru 86,5 točk (30 točk O. O.1, 29,5 točk P. P., 27 točk R. R.). Prav tako iz mnenja izhaja, da je komisija opravila izbirni postopek s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki so jo predložili kandidati. Če torej tožeča stranka določene dokumentacije, ki bi izkazovala njene izkušnje in veščine, k prijavi ni priložila, komisija o tem ni mogla odločati. S tem stranka z interesom misli zlasti na njene vodstvene sposobnosti, ki se skladno z določbami Pravilnika priznajo kandidatu za vsako dopolnjeno leto vodenja, usklajevanja in izvajanja del kot vodje najmanj petim osebam in ne za samostojno vodenje delovnega procesa samostojnega odvetnika ali stečajnega upravitelja. V skladu z 10.a členom ZN se strokovna usposobljenost preverja tako na podlagi dokumentacije, ki jo predloži kandidat in s pisnim preizkusom oz. ustnim razgovorom, kar je bilo v primeru tožeče stranke in stranke z interesom v spornem izbirnem postopku upoštevano. Preizkus strokovne usposobljenosti z ustnim razgovorom in ovrednotenjem listinske dokumentacije je del strokovne ocene izbirne komisije. V takšnem postopku ni elementov arbitrarnosti, niti s tovrstnim postopanjem ni podan dvom v nepristranskost izbirnega postopka, saj postopek temelji na določilih ZN in Pravilnika. Stranka z interesom še poudarja, da se v upravnem sporu lahko presoja zgolj zakonitost izpodbijanega akta, ne pa vsebinska presoja izpolnjevanja (ali boljšega izpolnjevanja) zakonskih pogojev za imenovanje notarja ali ustreznost kriterijev za izbiro. Tako tožeča stranka kot stranka z interesom sta izpolnjevala predpisane pogoje za imenovanje notarja, izbiro pa je na podlagi mnenja komisije opravila ministrica in jo tudi ustrezno obrazložila.

26. Zahtevek tožeče stranke je glede na opisano v celoti neutemeljen in ga je treba zavrniti, tožeči stranki pa v plačilo naložiti priglašene stroške postopka stranke z interesom, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

_Nadaljnje navedbe tožeče stranke_

27. Tožeča stranka v vlogi z dne 28. 2. 2023 in 1. 3. 2023 navaja, da je osnovna dolžnost komisije zakonita izvedba izbirnega postopka, zato ji ni dovoljena arbitrarnost pri ocenjevanju strokovne usposobljenosti kandidatov, ker sicer de facto izbiro notarja samovoljno opravi komisija. Ne oporeka odločitvi komisije, da bo znanje kandidatov preverjala z ustnimi razgovori, temveč temu, na kakšen način je izvajala ustne razgovore s kandidati. Transparentnost izbirnega postopka ne sme biti odvisna od izbire načina preverjanja znanja kandidatov. Prav tako ne drži, da ni mogoče zagotoviti listinskih dokazil - to je zapisnikov o ustnih razgovorih s popolno vsebino, na podlagi katerih komisija sprejme strokovno oceno. Ker niti ZN niti Pravilnik ne določata vsebine zapisnika, bi morala komisija pri sestavi zapisnika o ustnem razgovoru upoštevati vse bistvene elemente, ki jih glede vsebine zapisnika določa ZUP (74. - 81. člen ZUP). Ker so odgovori kandidatov podlaga za oceno strokovne usposobljenosti, na podlagi katere minister imenuje notarja, se vpišejo v zapisnik. Ker zapisniki odgovorov ne vsebujejo, ni dokazil, na podlagi katerih je komisija ocenila znanje kandidatov in sprejela oceno o strokovni usposobljenosti imenovanih in tudi ostalih kandidatov.

28. Zaradi nepravilnosti, ki jih je zaznala tožeča stranka in jih tožena stranka priznava, je vsebina obeh izbirnih postopkov v zapisnikih o ustnih razgovorih s kandidati pomanjkljivo in tudi neresnično povzeta. Ne drži, da je na vprašanje pod zap. št. 6 odgovarjala v okviru odgovora na predhodno vprašanje pod zap. št. 5., torej je že samo na primeru tožeče stranke mogoče zaključiti, da vprašanja za vse kandidate niso bila enaka. Ker Komisija v zapisnik ni vpisovala odgovorov in dodeljenih točk, tožena stranka ni dokazala, da je tožeča stranka prejela točke za vprašanje pod zap. št. 6, niti koliko točk naj bi prejela.

29. Nesporno je, da komisija pred ustnim razgovorom kandidatom ni posredovala metodologije preverjanja znanja v pisni obliki, niti metodologije ni bilo mogoče razbrati iz dokumentacije izbirnega postopka. Tako ni mogoče razbrati koliko točk je bilo možnih za odgovor in koliko točk je posamezni kandidat prejel za odgovor. Za nobenega od kandidatov ni mogoče preveriti niti tega, ali so bile točke članic komisije pravilno seštete. Prav tako ne drži, da komisija znanja kandidatov ni bila dolžna izraziti z oceno (s točkovanjem). Tožena stranka je sprejela Pravilnik, s katerim je presojo strokovne usposobljenosti vezala na točkovanje.

30. Tožeča stranka ne uveljavlja, da je bila članica komisije (notarka) pristranska pri njenem ocenjevanju, ampak dvomi o (ne)pristranskosti notarke pri preverjanju znanja kandidatov, ki so notarski pomočniki (tudi stranski udeleženec). Glede kriterija vodstvenih sposobnosti, kot je bil določen v zdaj že neveljavnem Pravilniku, sam po sebi ni predstavljal objektivnega merila, ker je bil vezan na število zaposlenih pri delodajalcu, namesto na opis (vsebino) delovnih (vodstvenih) nalog kandidata. Čeprav so kandidati zatrjevali vodstvene sposobnosti, uporaba tega kriterija ni bila utemeljena, ker vodstvenih nalog glede na vsebino (opis) delovnega mesta, niso imeli. Komisija je vodstvene sposobnosti izbranim kandidatom priznala brez dokazil in v nasprotju z namenom predpisa, zato sklicevanje na načelo nezakonitosti ni utemeljeno, ta kriterij pa je opustil tudi spremenjeni Pravilnika.

_31. Nadaljnje navedbe stranke z interesom_

32. Stranka z interesom je dne 1. 2. 2023 vložila odgovor na tožbo v katerem je svoje navedbe glede preverjanja znanja kandidatov in glede postopka imenovanja izvršiteljev dopolnila in sodišču dodatno predlagala zavrženje tožbe, saj tožeča stranka ni pravilno opredelila tožene stranke in je tožba v tem pogledu tudi nepopolna (ugovor pasivne legitimacije).

_Glede predloga za združitev zadev_

33. Po ZUS-1 lahko sodišče s sklepom v skupno obravnavo in odločanje združi več odprtih postopkov o istem predmetu, ki se vodijo pri oddelku sodišča (prvi odstavek 42. člena ZUS-1).

34. Tožeča stranka je sodišču predlagala, da v enotno obravnavo in odločanje združi tri postopke upravnega spora, ki se nanašajo na imenovanje notarjev na tri prosta notarska mesta (dve v Ljubljani in eno v Domžalah), in se pri Oddelku v Mariboru Upravnega sodišča RS vodijo pod opravilnimi številkami II U 11/2023, II U 12/2021 in II U 13/2023, ker naj bi tožbeni zahtevki v vseh treh zadevah temeljili na isti pravni in dejanski podlagi.

35. Predlogu sodišče ni sledilo. Tožeča stranka namreč s tremi samostojno vloženimi tožbami izpodbija tri različne odločbe o imenovanju notarjev, ki ne temeljijo na povsem enakem dejanskem in pravnem stanju: z odločbami so bili za notarje na prosta notarska mesta na podlagi dveh ločenih razpisov imenovani trije kandidati z ugotovljeno različno strokovno usposobljenostjo, odločbe pa tudi niso bile izdane v enem, pač pa v dveh različnih postopkih, ki jim tožeča stranka ne očita povsem enakih nepravilnosti.

**K I. točki izreka:**

36. Tožba je utemeljena.

37. Sodišče uvodoma ugotavlja, da odločitev v obravnavani zadevi temelji na določbah 8., 10. in 10.a člena ZN. Imenovanje notarja na prosto notarsko mesto je vezano na razpis, ki je bil v obravnavani zadevi objavljen v Uradnem listu št. 122 z dne 23. 9. 2022. Pred imenovanjem notarja pridobi minister mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih, ki pa zanj ni zavezujoče (10. člen ZN). V obravnavani zadevi je Notarska zbornica Slovenije v mnenju št. 1719/2022 z dne 7. 12. 2022 ocenila, da je najprimernejši kandidat za imenovanje na prosto notarsko mesto s sedežem v Domžalah D. D. 38. V nadaljevanju sodišče povzema določbo prvega odstavka 8. člena ZN, ki določa, da pogoje za imenovanje za notarja določa prvi odstavek 8. člena ZN: (1.) da je državljan Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali državljan Švicarske konfederacije ali države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, (2.) da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost, (3.) da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlovanja ali z odločbo o nostrifikaciji, (4.) da je opravil pravniški državni izpit, (5.) da ima pet let praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, od tega najmanj eno leto pri notarju, na sodišču, pri odvetniku, na državnem tožilstvu ali pri državnem pravobranilstvu, (6.) da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, (7.) da aktivno obvlada slovenski jezik, (8.) da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata in (9.) da še ni dopolnil 64 let. 39. Ugotavljanje vstopnih pogojev iz določbe 8. člena ZN v t. i. prvi fazi izbirnega postopka izvede ministrstvo tako, da na podlagi objavljenega javnega razpisa in predložene listinske dokumentacija preveri, ali prijava izpolnjuje razpisne pogoje. Ugotovitev, da prijava ne izpolnjuje razpisnih pogojev pomeni, da jo je treba po izrecni določbi petega odstavka 10. člena ZUP zavrniti. Sodišče pojasnjuje tudi, da so sicer pogoji oziroma dokazila o izpolnjevanju teh pogojev del listinske dokumentacije, ki se z namenom ocenitve strokovne usposobljenosti kandidatov upošteva v postopku izbire.

40. Kolikor ministrstvo ugotovi, da vložene prijave izpolnjujejo razpisne pogoje, pa mora v skladu z določbo 10.a člena ZN izvesti postopek izbire, ki ga opravijo zanj posebej kvalificirani člani komisije, v tem postopku pa se preveri strokovna usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Gre za fazo postopka izbire2, v kateri se izpolnjevanje pogojev, razen pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN, več ne ugotavlja in fazo, ki je oprta na določbo 10.a člena ZN.

41. Določba 10.a člena ZN pa v nadaljevanju ureja postopek izbire kandidatov med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje. Začne se torej z izbirnim postopkom, ki ga opravijo strokovno kvalificirani člani komisije, ki v postopku preverijo strokovno usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Člani komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za pravosodje, morajo imeti opravljen pravniški državni izpit in najmanj pet let izkušenj na pravniških delih (tretji odstavek 10.a člena ZN). Izbirni postopek iz drugega odstavka tega člena se opravi s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo priloži kandidat, in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom (četrti odstavek 10.a člena ZN).

42. V obravnavani zadevi je ministrica s sklepom št. 704-19/2022-2030-34 z dne 24. 11. 2022 imenovala komisijo za izvedbo izbirnega postopka v sestavi O. O., P. P. in R. R. Tožeča stranka opozarja, da je bila članica komisije notarka in pojasnjuje, da dvomi o nepristranskosti notarke pri preverjanju znanja kandidatov, ki so notarski pomočniki (kot stranski udeleženec v tem upravnem sporu). Zatrjuje, da je tako imenovanje v nasprotju z zakonom. Sodišče navedeni tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Določba tretjega odstavka 10.a člena ZN namreč določa, da izbirni postopek iz prejšnjega odstavka opravijo člani komisije, ki jo imenuje minister in pri imenovanju upošteva, da mora imeti član komisije opravljen pravniški državni izpit in najmanj pet let izkušenj na pravniških delih, torej imenovanje notarja v komisijo iz tretjega odstavka 10.a člena ZN zakonu ne nasprotuje. Tudi sicer tožeča stranka ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost notarke, ki je sodelovala v komisiji, in morebitne razloge, ki bi v obravnavanem primeru utemeljevale njeno izločitev iz izbirnega postopka zaradi pristranskosti.3

43. Kot je sodišče že pojasnilo, gre pri imenovanju notarja za predpisan postopek, na podlagi katerega minister med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi) kandidati izbere tistega, ki je za opravljanje navedenega poklica strokovno najprimernejši, torej minister nima pooblastila, da bi za notarja imenoval kandidata, ki med ocenjenimi kandidati ni najbolj strokovno usposobljen4. ZN namreč ne določa kriterijev ali razlogov, ki bi ministru omogočali, da nadomesti strokovno presojo imenovane komisije oziroma spremeni rezultat strokovne usposobljenosti, ki so jo izkazali kandidati.

44. Zgoraj navedeni zakonski okvir je po stališču Vrhovnega sodišča RS namenjen zagotovitvi strokovnosti izvajanja notariata kot javne službe ter zagotovitvi enake dostopnosti notarskih mest vsem pod enakimi pogoji (tretji odstavek 49. člena Ustave RS). Prav preko zagotavljanja poštenega in enakopravnega dostopa do mesta notarja je namreč zagotovljena izbira strokovno najboljšega kandidata za opravljanje navedenih nalog državljankam in državljanom ter drugim osebam, ki storitve notariata kot javne službe potrebujejo. Za zagotovitev enakopravne dostopnosti delovnih mest notarjev s ciljem doseganja največje strokovnosti izbranega kandidata pa je pomembno ne le to, da imenovani kandidat izpolnjuje za imenovanje za notarja predpisane formalne pogoje (8. člen ZN), ki mu omogočijo vstop v izbirni postopek, temveč tudi, da je v tem postopku izbira opravljena na podlagi kriterijev oziroma meril, ki so namenjeni ugotovitvi, kateri izmed kandidatov je za opravljanje navedenega poklica strokovno najprimernejši.5

45. V nadaljevanju sodišče, ob upoštevanju vsebine tožbenih navedb ugotavlja, da je v obravnavani zadevi sporna zakonitost odločbe, s katero je bila stranka z interesom v tem upravnem sporu imenovana za notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v Domžalah. Tožeča stranka imenovanju nasprotuje zaradi nezakonito izvedenega izbirnega postopka v delu, ki se nanaša na izvedbo izbirnega postopka iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 10.a člena ZN. Zatrjuje, da je komisija pri presoji strokovne usposobljenosti kandidatov ravnala v nasprotju s predpisi in postavljenimi standardi, zaradi česar obstaja dvom v to, ali je bil na razpisano notarsko mesto imenovan kandidat, ki je najbolj strokovno usposobljen. Tožeča stranka tožbeni ugovor nezakonito izvedenega izbirnega postopka utemeljuje z odsotnostjo dokazil, na podlagi katerih je komisija vrednotila znanje kandidatov in posledično, ker ni mogoče preveriti ali so bili kriteriji strokovne uspešnosti uporabljeni pri vseh kandidatih enako in zaradi uporabe kriterija vodstvenih sposobnosti, ki ga ni mogoče uporabiti objektivno in na enak način za vse kandidate. Opisane kršitve pomenijo po njenem mnenju poseg v pravico do enake obravnave po 14. členu Ustave RS ter v pravico do enake dostopnosti delovnega mesta po tretjem odstavku 49. člena Ustave RS.

46. Kot je sodišče že pojasnilo, je naloga komisije, da na podlagi vnaprej določenih strokovnih kriterijev oziroma meril oceni, kateri od kandidatov je strokovno najbolj usposobljen za opravljanje poklica notarja. Gre za presojo, ki ne sme biti obremenjena z dvomom, da strokovna ocena ni temeljila na enakih merilih za vse kandidate in dvomom v uporabo meril na enak način pri vseh kandidatih. Zaradi vezanosti ministra na ugotovitev komisije, kdo med prijavljenimi kandidati je najbolj strokovno usposobljen, mora biti izbirni postopek izveden transparentno, torej tako, da tudi navzven ne vzbuja dvoma o zakonitosti in poštenosti njegove izvedbe oziroma enakosti obravnave posameznih kandidatov. Le na tak način je omogočen objektivni preizkus njegove zakonitosti ne le ministru6, pač pa tudi sodišču v upravnem sporu, ki poleg izpolnjevanja formalnih pogojev za imenovanje notarja presoja tudi zakonitost in vsebinsko pravilnost izvedbe izbirnega postopka (t.i. strokovnost izbire).7 Ocena komisije o ugotovljeni strokovni usposobljenosti kandidatov kot subjektivno vrednotenje strokovnega znanja, izkušenj in veščin kandidatov, pa po ustaljeni sodni praksi ne more biti predmet sodne presoje.8

47. Način izvedbe postopka pred komisijo ureja ZN, ki določa, da komisija strokovnost preverja na podlagi pisne dokumentacije ter z izvedbo pisnega preizkusa ali ustnega razgovora s kandidati. Našteta sredstva preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov predstavljajo del metodologije ocenjevanja, ki jo v splošnem določa že zakon,9 podrobneje pa je omenjena metodologija določena v Pravilniku,10 ki je veljal tudi v času izdaje izpodbijane odločbe, in ki ga je minister za pravosodje sprejel na podlagi stališča Vrhovnega sodišča RS, da mora odločba o izbiri notarja temeljiti na objektivnih, s predpisom sprejetih vsebinskih merilih,11 ki jih mora vsakokratna komisija upoštevati v izbirnih postopkih po ZN.12 Opisanemu stališču je sledila sprememba ZN,13 po kateri mora komisija v izbirnem postopku strokovno usposobljenost kandidatov vrednotiti ob uporabi kriterijev strokovnega znanja, izkušenj in veščin (četrti odstavek 10.a člena ZN).

48. Strokovno znanje kandidatov se po Pravilniku preverja s pisnim preizkusom ali ustnim razgovorom. Način preverjanja znanja v skladu z določbo drugega odstavka 2. člena Pravilnika izbere komisija in mora biti enak za vse kandidate prijavljene na razpis za isto prosto notarsko mesto. Ker je v obravnavanem primeru komisija znanje preverjala z ustnim razgovorom, je bila dolžna upoštevati določbo drugega odstavka 5. člena Pravilnika, ki določa, da morajo biti vprašanja pripravljena vnaprej ter za vse kandidate enaka (drugi odstavek 5. člena Pravilnika) in upoštevati, da se izkušnje in veščine kandidatov ugotavljajo na podlagi dokumentacije, ki jo prijavi priložijo kandidati (tretji odstavek 2. člena Pravilnika). Pravilnik v okviru metodologije ocenjevanja med drugim določa tudi najvišje število točk, ki jih lahko doseže kandidat pri preizkusu strokovnega znanja (tretji odstavek 5. člena Pravilnika) ter postavlja domnevo, da se za strokovno usposobljenega po kriterijih znanja, izkušenj in veščin šteje kandidat, ki doseže najmanj 70 točk (8. člen Pravilnika), pri čemur je pomembno tudi, da Pravilnik v določbi 3. člena določa področja preverjanja znanja.

49. Na podlagi zgoraj povzetih določb ZN in Pravilnika sodišče ugotavlja, da metodologijo ocenjevanja komisije pri presoji strokovne usposobljenosti kandidatov po posameznih kriterijih v bistvenem določata že ZN in Pravilnik, zato oblikovanje drugačne ali podrobnejše metodologije v vsakem izbirnem postopku ni potrebno, kar v nadaljevanju pomeni tudi, da izdelava in predstavitev podrobnejše metodologije, kot jo določata ZN in Pravilnik za potrebe izvedbe izbirnega postopka, v vsakem primeru posebej ni potrebna. Očitki tožeče stranke o kršitvi pravil postopka, ki se nanašajo na uporabo metodologije ocenjevanja znanja kandidatov, zato niso utemeljeni.

50. Ne glede na navedeno stališče pa sodišče pritrjuje tožeči stranki, da je postopek izbire zakonit, če so kriteriji (merila) za presojo strokovne usposobljenosti uporabljeni za vse enako. Ali so bila in na kakšen način so bila v posameznem postopku uporabljena merila za preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov kot jih določa Pravilnik, pa mora biti razvidno iz zapisnikov komisije o ocenjevanju strokovnega znanja, izkušenj in veščin kandidatov oziroma iz mnenja komisije o strokovni usposobljenosti kandidatov, ki se v postopku posreduje ministru, kar omogoča naknadno presojo zakonitosti in vsebinske pravilnosti izvedbe izbirnega postopka.

51. Ker tožeča stranka zatrjuje, bi morala tožena stranka pri sestavi zapisnika o ustnem razgovoru upoštevati vse bistvene elemente, ki jih glede zapisnika določa ZUP, sodišče ugotavlja, da v obravnavni zadevi ni sporno, da postopek imenovanja notarja ni postopek odločanja v upravni zadevi (2. člen ZUP), ampak gre za drugo javnopravno zadevo in uporabo določbe 4. člena ZUP. Ker torej pomeni smiselna uporaba ZUP ustrezno prilagojeno uporabo določb ZUP glede na značilnosti posameznega področja, sodišče meni, da določb ZUP o sestavi in vsebini zapisnika v upravnem postopku ni treba upoštevati v celoti, pač pa le v obsegu, ki je potreben, da se doseže namen, ki ga izbirni postopek zasleduje in da se omogoči naknaden preizkus zakonitosti in vsebinske pravilnosti izvedbe izbirnega postopka. Kljub vsemu pa mora biti tudi ta postopek izveden v skladu z načelom poštenega postopka.

52. Kadar se komisija odloči, da bo strokovno znanje kandidatov preverjala z ustnimi razgovori, dokazilo o izvedenem preverjanju predstavlja zapisnik. Pravila pisanja zapisnika določa ZUP od 74. člena do 81. člena, kar je zaradi pomena zapisnika določenega v prvem odstavku 80. člena ZUP treba dosledno upoštevati14. Kot je sodišče že pojasnilo, pa se v primeru odsotnosti postopkovnih pravil določenih v ZN določbe ZUP uporabljajo smiselno, kar pomeni, da morajo biti pravila sestave in pisanja zapisnika uporabljena v skladu z namenom postopka v obravnavanem primeru. Ta namen je sodišče že pojasnilo in se izraža (tudi) v možnosti preveriti zakonitost izvedenega izbirnega postopa v delu, ki se nanaša na preverjanje strokovne usposobljenost kandidatov. Iz navedenega razloga mora zapisnik vsebovati najmanj tiste sestavine, ki poleg zastavljenih vprašanj kandidatom ter števila točk vsebujejo tudi druge splošne sestavine, ki so nujne za sodni preizkus, vključno s podatkom o tem, kdaj je bilo zapisano dejanje začeto in kdaj končano, kdo je bil navzoč pri dejanju, zapisnike pa mora zapisnikar skupaj s člani komisije tudi podpisati. Zapisnik se piše med opravljanjem dejanja, v primeru ustnih razgovorov torej med potekom razgovora pred komisijo.

53. Po vpogledu v zapisnike o opravljenih ustnih razgovorih s kandidati v predmetni zadevi sodišče ugotavlja, da so zapisniki formalno pomanjkljivi. Iz uvoda zapisnika ne izhaja podatek, katere osebe so bile navzoče pri ustnem razgovoru. Tožeča stranka zatrjuje, da so bili zapisniki pisani vnaprej ali naknadno, saj v času razgovora ni zapisnika pisal nihče. Sodišče po vpogledu v sporne zapisnike ugotavlja, da iz zapisnikov ne izhaja kdo je bil dejansko prisoten na ustnem razgovoru, kakor tudi ne, kdaj je bil zapisnik sploh pisan, prav tako zapisnikov ni podpisal zapisnikar, ki je sicer naveden s priimkom in imenom. Iz navedenega razloga sodišče meni, da je tako zapisan zapisnik ne izkazuje verodostojnega poteka ustnih razgovorov, toliko bolj, ker je zapis vsebine (v delu tožbenih navedb) sporen.

54. V nadaljevanju pa sodišče ugotavlja, da je za zapisnik, tudi v primeru smiselne uporabe ZUP, bistveno, da mora obsegati natančen in kratek potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav15. To v obravnavanem primeru pomeni, da mora biti iz zapisnikov o opravljenih razgovorih razvidno ne le skupno število točk, ki jih je prejel posamezni kandidat (skupaj ali po posameznem članu komisije), pač pa tudi število (možnih in prejetih) točk za vsako od zastavljenih vprašanj posebej. Ker se sodišče, kot že obrazloženo, v vsebinsko pravilnost strokovne ocene komisije ne sme spuščati, za sodno presojo ni potrebno, da zapisniki o ustnih razgovorih s kandidati poleg vprašanj (ki so sicer obvezna sestavina zapisnika) vsebujejo tudi odgovore kandidatov na zastavljena vprašanja, čeprav zapis slednjih odpravlja dvom v izvedbo postopka in pomeni, da je bil slednji izveden transparentno in objektivno. Prav tako mora biti zaradi zagotavljanja transparentnosti in objektivnosti iz zapisnika razvidno vrednotenje posameznih vprašanj ter način izračuna skupnega števila točk, kar je še pomembneje v primerih, kakršen je tudi obravnavani, ko se komisija odloči, da bodo kandidatom vprašanja postavljali vsi člani komisije, ki lahko posameznemu kandidatu podelijo vsak enako skupno število točk, število vprašanj, ki jih postavijo posamezni člani komisije, pa se med člani bistveno razlikuje.

55. Sodišče v nadaljevanju sicer ugotavlja, da je potek ustnega razgovora s tožečo stranko, tudi podatek, da je vsaka od treh članic komisije kandidatom po kriteriju strokovnega znanja lahko podelila skupaj največ 30 točk, razviden iz obrazložitve izpodbijane odločbe, vendar slednja ne more odpraviti pomanjkljivosti zapisnika. Prav tako pomanjkljivosti zapisnika ne more odpraviti odgovor na tožbo, v katerem tožena stranka pojasnjuje sporno vprašanje v obravnavni zadevi, to je vrednotenje vprašanja, za katerega tožnica zatrjuje, da ji ni bilo postavljeno in vpliva na doseženo skupno število točk 99,5. Tožeča stranka namreč v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je tožeča stranka najprej odgovarjala na vprašanje pod zap. št. 5, ki je vsebovalo tudi odgovor na vprašanje pod zap. št. 6 (ki tožeči stranki naj ne bi bilo zastavljeno), zato članica komisije vprašanja pod zap. št. 6 tožeči stranki res ni še enkrat zastavila, temveč je štela, da je nanj že pravilno odgovorila in to upoštevala pri končni oceni, ki jo je članica komisije podala. Kot je sodišče že pojasnilo, gre za podatek, ki mora, ravno iz razloga transparentnosti izvedenega postopka, izhajati iz zapisnika o opravljenih ustnih razgovorih in ne more biti predmet naknadnih pojasnjevanj.

56. Zaradi vseh opisanih pomanjkljivosti pri pisanju zapisnika tako ni mogoče preveriti verodostojnosti zapisnikov in ali se je strokovno znanje kandidatov na ustnem razgovoru ugotavljalo v zakonitem in vsebinsko pravilno izvedenem izbirnem postopku.

57. V nadaljevanju pa sodišče opozarja tudi, da tožena stranka o imenovanju (izbiri) kandidate za razpisano prosto mesto notarja seznani z odločbo, obrazložitev katere je pomembna tudi za sodno presojo izbirnega postopka. Iz tega razloga mora iz obrazložitve odločbe izhajati (najmanj) katera vnaprej določena merila je komisija uporabila za presojo strokovne usposobljenosti v posamičnem primeru, in število točk, ki jih je izbrani kandidat po posameznih merilih iz Pravilnika prejel v izbirnem postopku.

58. Sodišče je že pojasnilo, kar v obravnavani zadevi ni sporno, da gre v obravnavani zadevi za drugo javnopravno stvar po 4. členu ZUP, kar pomeni, da se določbe ZUP uporabljajo, če določbe ZN ne vsebujejo posebnih pravil. Ker ZN posebnih pravil, ki se nanašajo na odločbo nima, sodišče pojasnjuje, da smiselna uporaba določb ZUP zahteva, da mora biti odločba (ustrezno) obrazložena (tretji odstavek 210. člena ZUP). To pomeni, da mora vsebovati: (1) razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, (2) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto, (3) razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, (4) navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, (5) razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tako odločbo, ter (6) razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (prvi odstavek 214. člena ZUP). Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima stranka ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi pravnih vidikov zadeve, kar izhaja tako iz pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) kot tudi pravice do poštenega sojenja (6. člen EKČP) natančnost obrazložitve pa mora naslovniku omogočiti učinkovito pravno sredstvo. Slednja omogoča preveritev zakonitost izbirnega postopka in vsebinsko pravilnost njegove izvedbe tudi sodišču. 59. Izpodbijana odločba po ugotovitvi sodišča takšne obrazložitve nima. Iz izpodbijane odločbe v obravnavanem primeru izhaja, da se je uspeh kandidatov na ustnem razgovoru ugotovil tako, da je vsaka članica komisije ocenila odgovore kandidatov z največ 30 točkami, pri čemur je vsak kandidat skupno prejel največ 90 točk in zaključek, da je predlagani kandidat v izbirnem postopku preverjanja strokovne usposobljenosti dosegel najvišje število točk. Iz obrazložitve odločbe tako ni razvidno, katera merila je komisija v skladu z določbami Pravilnika uporabila pri odločanju in kolikšno število točk je izbrani kandidat prejel po posameznih merilih, zato je odločba neobrazložena do te mere, da sodišče ne more učinkovito preizkusiti zakonitosti izbirnega postopka, ki je ključen za izbiro strokovno najbolj usposobljenega kandidata za notarja. Iz odločbe ne izhaja niti pojasnilo, kateri razlogi so vodili k odločitvi o izbiri kandidata, saj je merilo strokovnosti, o katerem se izjavi komisija, zgolj eden od kriterijev za odločanje. Brez vpogleda v dokumentacijo spisa tudi ni mogoče preveriti, ali je komisija pri vrednotenju veščin izbrane kandidatke uporabila tudi merilo vodstvenih sposobnosti iz 2. alineje 7. člena Pravilnika in kolikšno število točk je izbrani kandidat po navedenem merilu (kolikor je bilo to sploh uporabljeno) prejel. 60. Sodišče ponovno pojasnjuje, da vsebinska pravilnost vrednotenja veščin (in v tem okviru tudi vodstvenih sposobnosti) izbranega kandidata kot del strokovne ocene komisije ne more biti predmet sodne presoje v upravnem sporu, zato je po presoji sodišča neutemeljen tožbeni očitek o neobjektivnosti merila vodstvenih sposobnosti kandidatov,16 saj omenjeno merilo glede na vsebino, določeno v Pravilniku, ni v nasprotju z namenom, ki ga zasleduje postopek izbire notarjev (to je izbira strokovno najbolj usposobljenega kandidata pod pogoji, ki so enaki za vse kandidate).

61. Utemeljen tudi ni tožbeni ugovor, ki se nanaša na dogodek, ki se je pripetil pri izvedbi ustnih razgovorov s kandidati, ko se je ena od (sicer neizbranih) kandidatk po zaključenem ustnem razgovoru vrnila v prostor, kjer je komisija opravljala ustne razgovore s kandidati. Sodišče ob upoštevanju pravil, ki veljajo za pisanje zapisnika sicer meni, da gre za dogodek, ki bi moral izhajati iz zapisnika, vendar po presoji sodišča na (vsebinski) potek ustnih razgovorov ni imel vpliva.

62. Sodišče tako zaključuje, da ker v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka (odločba ni ustrezno obrazložena, izbirni postopek pa tudi ni bil voden zakonito oziroma tako, da bi bilo mogoče preveriti vsebinsko pravilnost njegove izvedbe), je navedeno vplivalo na zakonitost odločitve o izbiri, in je tako sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 zaradi bistvene kršitve pravil postopka tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu v ponovni postopek v fazo opravljanja izbirnega postopka pred komisijo (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem bo pri ponovnem odločanju treba upoštevati stališča sodišča, ki se tičejo zakonito izvedenega postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

63. Sodišče je na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo na seji, saj dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev (to je potek izbirnega postopka pred komisijo oziroma način izvedbe preizkusa strokovne usposobljenosti kandidatov), med strankami ni bilo sporno. Sporno je bilo le vprašanje, ali je bil izbirni postopek izveden zakonito in tudi vsebinsko pravilno tako, da je bil na prosto notarsko mesto imenovan strokovno najbolj usposobljen kandidat. **K II. točki izreka:**

64. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki, ki je v postopku uspela, povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo je v postopku zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, kar znaša skupaj z 22 % DDV 347,70 EUR.

65. Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

**K III. točki izreka:**

66. Povračilo stroškov postopka je zahtevala tudi stranka z interesom, ki je v postopku nastopala na strani tožene stranke.

67. Odločitev o stroških stranke z interesom je sodišče sprejelo na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki urejajo povrnitev stroškov stranskemu intervenientu (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013) in se v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporabljajo za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1. ZPP v prvem odstavku 154. člena določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe (načelo uspeha), nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške postopka.

68. Ker je sodišče tožbi ugodilo, stranka z interesom, ki si je v postopku prizadevala za zavrnitev tožbe, objektivno gledano ni uspela, zaradi česar tudi ni upravičena do povračila priglašenih stroškov. Zahtevek za povrnitev stroškov postopka, ki ga je postavila, je zato sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrnilo.

1 Tukaj je bila tožeča stranka, ki ni notarska pomočnica, celo boljša od stranke z interesom. 2 Sodba VS RS I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018 3 Razloge za izločitev določa ZUP v 35. in 36. členu. 4 Sodba VSRS I Up 179/2018 z dne 24. 8. 2018 5 Sodba VSRS I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, 9., 10. in 15. točka obrazložitve. 6 Minister lahko kot politični funkcionar, odgovoren za imenovanje notarjev, preveri zakonitost izbirnega postopka in pred imenovanjem odredi vse, kar je potrebno, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo - tako VSRS I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, 15. točka obrazložitve. 7 Sodba VSRS I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, 18. točka obrazložitve. 8 Glej npr. sodbe VSRS I Up 1354/2006 z dne 10. 10. 2006, I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 9. točka obrazložitve ter I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, 12. točka obrazložitve. 9 Sodba I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, 9. točka obrazložitve. 10 Omenjeni Pravilnik je bil sprejet dne 16. 2. 2022, veljal pa je v času od dne 19. 2. 2022 do dne 27. 1. 1023, ko je začel veljati Pravilnik o merilih za preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, ki v 10. členu določa, da se postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, nadaljujejo in končajo po dosedanjih predpisih. 11 Merila povedo, katere konkretne vsebine, povezane z delovanjem notariata, komisija vrednoti pri presoji strokovne usposobljenosti kandidatov. 12 Sodba I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, 16. točka obrazložitve. 13 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H). 14 Zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami tega zakona, je javna listina. Zapisnik je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. 15 76. člen ZUP 16 Po 7. členu (2. alineja) Pravilnika se kandidatove veščine preverijo tudi na podlagi vodstvenih sposobnosti, ki jih izkazuje prijavi priložena dokumentacija, pri čemer se kandidatu za vsako dopolnjeno leto vodenja, usklajevanja ali izvajanja del kot vodje najmanj petim osebam, vključno z njim, podeli 0,5 točke, vendar skupno največ 5 točk.