Jedro

V družinskih sporih vsak od staršev krije svoje stroške, potrebne skupne stroške pa vsak od staršev krije polovico.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijani točki II. in III. izreka sklepa sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da drugi nasprotni udeleženec A. A. ni oče prve nasprotne udeleženke mld. B. B. (I. točka izreka). Sklenilo je, da vsak udeležence krije svoje stroške, razen stroške, nastale z izvedbo dokaza DNK analize, ki jih predlagateljica in drugi nasprotni udeleženec nosita vsak polovico (II. točka izreka) in da je drugi nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagateljici stroške DNK analize v višini 393,45 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Drugi nasprotni udeleženec pravočasno pritožbeno izpodbija II. in III. točko izreka tega sklepa sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1).

Pojasnjuje, da ni kriv za nastalo situacijo in ni kriv za nastanek stroškov, zato jih ni dolžan povrniti predlagateljici. Zdi se mu krivično, da mora nositi denarne stroške, saj ni on razdrl zakonske zveze. Navaja tudi, da je moral v postopku določitve skrbništva plačati vse stroške.

3. Predlagateljica v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam drugega nasprotnega udeleženca, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je stroškovna odločitev sprejeta v nepravdnem postopku zaradi izpodbijana očetovstva, s katero je sodišče prve stopnje odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, skupne stroške, ki jih predstavljajo stroški v zvezi z izvedenskim mnenjem (DNK analiza) pa predlagateljica in drugi nasprotni udeleženec nosita vsak polovico.

6. Določbe 40. člena ZNP-1 urejajo porazdelitev bremena stroškov nepravdnega postopka. Vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 40. člena ZNP-1). Če so nastali skupni stroški, odloči sodišče po prostem preudarku, v kakšnem razmerju jih udeleženci krijejo, razen če zakon določa drugače (drugi odstavek 40. člena ZNP-1). Določbe 55. člena ZNP-1 posebej urejajo stroške postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij. O stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).

7. Sodišča prve stopnje je glede na vsebino in težo dejanskega stanja, ki pritožbeno ni izpodbijano, predvsem na podlagi izvedenskega mnenja (DNK analiza) odločilo, da drugi nasprotni udeleženec A. A. ni oče prve nasprotne udeleženke mld. B. B., pri čemer drugi nasprotni udeleženec te odločitve pritožbeno ne izpodbija. Drugi nasprotni udeleženec pa neutemeljeno pritožbeno izpodbija stroškovno odločitev sodišča prve stopnje.

8. Sodišče prve stopnje je pravilo pojasnilo, da konkretni nepravdni postopek ni primarno tekel v interesu predlagateljice in drugega nasprotnega udeleženca, ampak je sodišče ugotavljalo največjo korist prve nasprotne udeleženke mld. B. B. pri spornem vprašanju biološkega očetovstva. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je vodilo in smoter predmetnega postopka izključno korist mld. prve nasprotne udeleženke. Zato je utemeljeno ob upoštevanju prvega odstavka 40. člena ZNP-1 odločilo, da predlagateljica in drugi nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila izvedba dokaza z DNK analizo nujno potrebna za ugotovitev, ali je drugi nasprotni udeleženec kot formalni oče mld. otroka tudi njegov biološki oče, kar je v največjo korist mld. otroka. DNK analiza je eden najzanesljivejših dokazov o ne(obstoju) očetovstva. Slediti je sodišču prve stopnje, da predmetni postopek ni tekel v interesu predlagateljice, čeprav je sicer predlagala izvedbo predmetnega dokaza. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na ustaljeno sodno prakso, iz katere izhaja, da v družinskih sporih vsak od staršev krije svoje stroške, potrebne skupne stroške pa vsak od staršev krije polovico, saj je pravno odločilno, da tovrstni postopki tečejo v korist skupnih mld. otrok. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da stroški DNK analize predstavljajo skupne stroške postopka, zato jih predlagateljica in drugi nasprotni udeleženec ob upoštevanju drugega odstavka 40. člena ZNP-1 krijeta po enakih delih.

10. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške, razen skupnih stroškov, ki so nastali z izvedbo dokaza DNK analize, ki jih predlagateljica in drugi nasprotni udeleženec krijeta vsak polovico (II. točka izreka), pri čemer drugi nasprotni udeleženec glede na že zgoraj obrazloženo neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi predmetne stroške morala kriti predlagateljica po kriteriju krivde. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odločilo, da mora drugi nasprotni udeleženec povrniti predlagateljici polovico skupnih stroškov, ker so bili ti že pravnomočno odmerjeni in plačani, predujem pa je v celoti že založila predlagateljica (III. točka izreka).

11. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 pritožbo drugega nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani II. in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP.

12. Predlagateljica ob upoštevanju prvega odstavka 40. člena ZNP-1 krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.