Jedro

Dejstvo, da je bila druga nasprotna udeleženka sprva zaposlena na zemljiškoknjižnem oddelku pristojnega Okrajnega sodišču v Novem mestu, sedaj pa je že več kot 20 let zaposlena na Okrožnem sodišču v Novem mestu ter kot višja pravosodna sodelavka oziroma vpisničarka dela v službi za mediacijo in brezplačno pravno pomoč, ki se izvajata za vsa sodišča tega okrožja - torej tudi za Okrajno sodišče v Novem mestu, pri čemer sta obe sodišči v isti sodni stavbi, kar pomeni, da so se med drugo nasprotno udeleženko in zaposlenimi na Okrajnem sodišču v Novem mestu, upoštevaje njeno dolgoletno zaposlitev v sodni stavbi obeh sodišč, vzpostavila tesnejša razmerja, kot so sicer značilna za zaposlene na različnih sodiščih, utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja Okrajnega sodišča v Novem mestu.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Krškem.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je pri Okrajnem sodišču v Novem mestu vložila predlog za ureditev meje med nepremičninami parc. št. 0/1, parc. št. 0/2, parc. št. 0/3, parc. št. 0/4 in parc. št.0/5, vse k. o. ...

2. Okrajno sodišče v Novem mestu je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Pojasnjuje, da je bila druga nasprotna udeleženka (tretji nasprotni udeleženec pa je njen mož) sprva zaposlena kot strojepiska in višja pravosodna sodelavka na zemljiškoknjižnem oddelku Okrajnega sodišča v Novem mestu, sedaj pa je že preko 20 let zaposlena na Okrožnem sodišču v Novem mestu, pri čemer se obe sodišči nahajata v isti stavbi. Je vpisničarka v Službi za mediacijo, kjer dela za celotno sodno okrožje. Od lanskega leta dalje pa dela tudi kot višja pravosodna sodelavka v Službi za brezplačno pravno pomoč. Meni, da bi navedeno lahko vplivalo na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti odločanja v tej zadevi.

3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP1). Po ustaljeni sodni praksi so drugi tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, predvsem okoliščine, ki bi lahko omajale videz nepristranskosti sodišča. 5. Dejstvo, da je bila druga nasprotna udeleženka sprva zaposlena na zemljiškoknjižnem oddelku pristojnega Okrajnega sodišču v Novem mestu, sedaj pa je že več kot 20 let zaposlena na Okrožnem sodišču v Novem mestu ter kot višja pravosodna sodelavka oziroma vpisničarka dela v službi za mediacijo in brezplačno pravno pomoč, ki se izvajata za vsa sodišča tega okrožja - torej tudi za Okrajno sodišče v Novem mestu, pri čemer sta obe sodišči v isti sodni stavbi, kar pomeni, da so se med drugo nasprotno udeleženko in zaposlenimi na Okrajnem sodišču v Novem mestu, upoštevaje njeno dolgoletno zaposlitev v sodni stavbi obeh sodišč, vzpostavila tesnejša razmerja, kot so sicer značilna za zaposlene na različnih sodiščih, utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja Okrajnega sodišča v Novem mestu.2 Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Krškem.

1 Navedeni člen se na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) smiselno uporablja tudi v nepravdnih postopkih. 2 Podobno npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 19/2022 z dne 6. 4. 2022.