Jedro

Toženec dokazov, ki bi s stopnjo verjetnosti lahko potrdili njegovo tezo o odtujitvi obvestila in tožbe iz njegovega zaklenjenega in nepoškodovanega poštnega predalčnika, ni predlagal, zato pri pritožbenemu sodišču ni vzbudil dvoma v pravilnost zaključka izpodbijane sodbe, da mu je bila tožba pravilno vročena. Glede na zatrjevanje toženca, da pošto redno dviguje, je tudi izkustveno malo verjetno, da bi tretja oseba po vložitvi tožbe tožnika na sodišče pred toženčevim predalčnikom vsak dan čakala, da poštar v toženčev hišni predalčnik vrže obvestilo o sodnem pisanju in kasneje še tožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 175,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora v roku 15 dni izprazniti posamezni del št. 17 v stavbi št. 2612 k. o. X, s pripadajočo kletjo in balkonom, ter vse prosto oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Tožencu je naložilo, da mora tožniku plačati 180,00 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženec zaradi absolutne bistvene kršitve postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ni prejel tožbe, niti ni prejel obvestila Pošte Slovenije o prispelem pismu, ki mu ga je Pošta Slovenije glede na pravila vročanja pustila v njegovem poštnem predalčniku. Toženec je dne 23. 5. 2018 v poštnem predalčniku našel sodbo in takoj naslednjega dne zaprosil za BPP. Meni, da je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP posledica ravnanja tretje osebe, ki ima dostop do njegovega poštnega predalčnika in ki mu je s ciljem doseči zamudno sodbo, obvestilo pošte o prispelem pismu, tožbo in zatem tudi obvestilo o prispelem pismu, ki se je nanašalo na vročitev zamudne sodbe, vzela iz poštnega predalčnika. Pojasnjuje, da je na podlagi dogovora z dne 22. 6. 2010 odstopil sestri svoj dedni delež na nepremičnini parc. št. 718/11 k. o. Y v zameno za stanovanje v četrtem nadstropju na naslovu L. 65, D. Na podlagi navedenega dogovora je toženec navedeno stanovanje prejel v posest in se vanj vselil. Njegova sestra pa z njim ni hotela skleniti pravnega posla, skladno z njeno zavezo iz dogovora z dne 22. 6. 2009. Do prepustitve posesti tožencu je v stanovanju stanovala toženčeva sestra s svojim partnerjem in otrokoma. Toženec je ob izročitvi v posest prejel en izvod ključev od stanovanja. Na vratih stanovanja je zamenjal ključavnico, ni pa mogel zamenjati poštnega predalčnika. Predalčnik je namreč umeščen in pritrjen v strnjen niz skupaj dvajsetih poštnih nabiralnikov, za skupaj dvajset stanovanj v bloku na naslovu L. 65 v D. S ključi poštnega predalčnika še vedno razpolaga toženčeva sestra. Toženec tožnika ne pozna. Do dneva, ko je v poštnem nabiralniku našel zamudno sodbo, ni vedel, da naj bi sestra stanovanje, ki ga je tožencu prepustila z dednim dogovorom v letu 2010, prodala, niti ga o dejstvu pridobitve lastninske pravice ni obvestil tožnik. Navaja, da stanovanja ne uporablja brez pravne podlage, ker ga je dobil na podlagi dednega dogovora. Pojasnjuje, da je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in je prejemnik denarne socialne pomoči. Pravice na podlagi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih uveljavlja v skladu z zakonom in redno dviguje pošto, saj se tudi po določbah Zakona o socialnovarstvenih prejemkih odločbe vročajo z osebno vročitvijo. Iz tega razloga je toženec prepričan, da mu je v tej zadevi obvestilo o prispeli pošiljki, samo tožbo in tudi obvestilo o prispeli pošiljki za sodbo iz predalčnika nekdo premišljeno odtujeval. Meni, da s protipravnim ravnanjem nihče ne more pridobiti koristi oziroma uspešnega pravnega varstva. V dokaz utemeljenosti svojih navedb predlaga izvedbo dokaza z vpogledom v sklep o dedovanju D 104/2010 z dne 22. 6. 2010, v predpogodbo z dne 16. 7. 2010 in v odločbo BPP 1404/2018 z dne 24. 5. 2018. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da se pri tožencu pojavlja problem dvigovanja pošte, ne na način, kot to prikazuje, pač pa je dejstvo, da toženec pošte namerno ne dviguje, čeprav na naslovu vseskozi dejansko biva, naslov pa je tudi skladen s podatki CRP. Pritožnik je bil večkrat pri tožencu skupaj s stanovanjskim inšpektorjem in policijo, saj toženec ni dopustil popravila v kopalnici in je prišlo do zamakanja v spodnje stanovanje. Toženec ne dviguje niti položnic in vse plačuje tožnik kot lastnik. Navedbe o tretji osebi so izmišljene, z namenom zavlačevanja postopka, sploh pa ni dokaza, niti toženec ne navede, kdo naj bi bila ta tretja oseba. Neresnična je navedba, da naj bi s ključi nabiralnika še vedno razpolagala toženčeva sestra. Toženec res ne more zamenjati predalčnika, lahko pa bi zamenjal ključavnico predalčnika. Toženec je v stanovanju tožnika brez pravnega naslova. V stanovanju dejansko biva zastonj, ne plačuje stroškov, niti lastniku ne dopušča popravil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 318. člena ZPP izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP na tožbo ne odgovori in če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.

7. V konkretni zadevi ne gre za zahtevek, s katerim stranka ne more razpolagati, prav tako pa je bila tožba tožencu pravilno vročena v skladu z določbami 140. do 142. člena ZPP (t. i. fikcija vročitve).

8. Iz tožbenih navedb tudi po presoji pritožbenega sodišča izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka. Pravna podlaga tožbenega zahtevka je glede na v tožbi zatrjevano dejansko podlago 111. člen Stanovanjskega zakonika.1 Smiselna navedba, da ima tožena stranka na podlagi sklenjenega dogovora v zapuščinskem postopku z dne 22. 6. 2010 lastninsko pravico v pričakovanju in s tem pravni naslov za uporabo stanovanja, meri na uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navedena dejstva se glede na sprejeto koncepcijo afirmativne litiskontestacije štejejo za priznana.

9. Toženec v pritožbi zatrjuje, da zaradi ravnanja tretje osebe, ki ima dostop do njegovega poštnega predalčnika, ni prejel tožbe niti obvestila Pošte Slovenije o prispelem pismu. S ključi poštnega nabiralnika namreč še vedno razpolaga toženčeva sestra, ki mu je stanovanje izročila v posest na podlagi dogovora o delitvi dediščine z dne 22. 6. 2010. 10. Toženec dokazov, ki bi s stopnjo verjetnosti lahko potrdili njegovo tezo o odtujitvi obvestila in tožbe iz njegovega zaklenjenega in nepoškodovanega poštnega predalčnika, ni predlagal, zato pri pritožbenemu sodišču ni vzbudil dvoma v pravilnost zaključka izpodbijane sodbe, da mu je bila tožba pravilno vročena. Pritožbi priloženi sklep o dedovanju z dne 22.6.2010 in predpogodba z dne 16.7.2010 sicer dokazujeta toženčeve navedbe, da je bil med tožencem in njegovo sestro sklenjen zatrjevani dedni dogovor o delitvi zapuščine, ter da je bila med tožencem, toženčevo sestro in E. O. sklenjena predpogodba, katere predmet je bilo sporno stanovanje, vendar pa navedeno ne dokazuje, da je tretja oseba iz toženčevega poštnega predalčnika odtujila obvestilo Pošte Slovenije o prispelem pismu in tožbo. Glede na zatrjevanje toženca, da pošto redno dviguje, je tudi izkustveno malo verjetno, da bi tretja oseba po vložitvi tožbe tožnika na sodišče pred toženčevim predalčnikom vsak dan čakala, da poštar v toženčev hišni predalčnik vrže obvestilo o sodnem pisanju in kasneje še tožbo.

11. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Toženec s pritožbo ni uspel, zato na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP krije svoje stroške pritožbenega postopka. Na podlagi navedenih določb pa mora toženec povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na pritožbo v višini 175,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

1 SZ-1, Ur. list RS, št. 69/2003 s spremembami in 92. člena Stvarnopravnega zakonika.