Jedro

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo tožnikovo premoženjsko stanje. Po ustaljeni sodni praksi se (kratkoročne ali dolgoročne) kreditne obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, ker je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca, kar pa ne izključuje možnosti obročnega plačila takse, kar je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tudi odobrilo. Oprostitev plačila sodne takse je namreč namenjena samo najbolj socialno ogroženim posameznikom, pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks pa je potreben restriktiven pristop. Gre namreč za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu ZST-1, izjeme pa je treba tolmačiti ozko.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točki izreka) potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke (tožnika) za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka) ter tožniku dovolilo obročno plačilo sodne takse v višini 1.005 EUR v desetih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer posamezen obrok znaša 100,5o EUR (II. točka izreka). Odločilo je še, da se plačilni nalog I P 219/2025 z dne 4. 3. 2025 razveljavi (III. točka izreka).

2.Zoper I. točko sklepa se pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1 . Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje glede premoženjskega stanja, saj njegov poslovni delež v družbi A. d. o. o. ni vreden 7.500 EUR. Družba ima za 226.402,71 EUR kratkoročnih obveznosti, kar znižuje vrednost poslovnega deleža. Odmerjena taksa predstavlja znaten delež njegovih mesečnih dohodkov oziroma kar četrtino skupnih prihrankov na banki, zaradi česar predstavlja tudi znatno obveznost za njegovo premoženje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, se lahko stranko - fizično osebo v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1 2 ). Sodišče lahko stranki dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1).

5.Sodišče prve stopnje je v 3. točki izpodbijanega sklepa ugotovilo, da povprečni mesečni dohodek toženca in njegove žene znaša 1.072,87 EUR na družinskega člana, kar presega višino dvakratnika minimalnega dohodka, ki ga sodišče skladno z ZBPP 3 in ZSVarPre 4 šteje kot mejo za oprostitev sodne takse.5 Poleg tega tožnik razpolaga s prihranki v višini 4.837,88 EUR ter ima 100 % poslovni deležem v družbi A. d. o. o., katere osnovni kapital znaša 7.500 EUR.

6.Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik že zaradi zgoraj navedenega povprečnega mesečnega dohodka, ki presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ne more doseči taksne oprostitve. Pri tem okoliščina, da ima tožnik tudi prihranke na banki in je lastnik poslovnega delež v družbi A. d. o. o. še dodatno potrjujejo pravilnost te odločitve. Pri ugotavljanju stanja mesečnih prihodkov na družinskega člana se namreč upošteva tako stanje na bančnih računih, kot tudi morebitno drugo premoženje.

7.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo tožnikovo premoženjsko stanje. Po ustaljeni sodni praksi6 se (kratkoročne ali dolgoročne) kreditne obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, ker je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca, kar pa ne izključuje možnosti obročnega plačila takse, kar je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tudi odobrilo. Oprostitev plačila sodne takse je namreč namenjena samo najbolj socialno ogroženim posameznikom, pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks pa je potreben restriktiven pristop. Gre namreč za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu ZST-1, izjeme pa je treba tolmačiti ozko.7

8.Vse navedeno potrjuje pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da tožnik do oprostitve plačila sodne takse ni upravičen. Zato je odločitev sodišča v izpodbijani I. točki izreka pravilna.

9.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena ZPP).

10.V skladu s prvim odstavkom 366a. člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku.

2Zakon o sodnih taksah.

3Zakon o brezplačni pravni pomoči.

4Zakon o socialno varstvenih prejemkih.

5Od 1. 4. 2025 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 494,09 EUR, dvakratnik pa 988,18 EUR.

6Glej VSL sklep I Cp 1233/2018, VSL sklep I Cp 2615/2017 in druge.

7Glej VSL sklep I Cp 1964/2018.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 11/1, 11/2 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 1 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.