Jedro

Materialnopravno zmotno je že izhodišče pritožbe, da je vsaka pogodba, ki veže izpolnitev za nek jasno določen rok, fiksna pogodba. V skladu s 104. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) gre namreč za takšen položaj zgolj v primeru, ko je je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe. V skladu s četrtim odstavkom citirane določbe pa je o tem vprašanju moč sklepati na podlagi izrecnega dogovora strank ali glede na naravo posla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanih točkah I in III izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnici) znesek 22.976,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in 193,33 EUR izvršilnih stroškov (točka I izreka). V presežku do vtoževane glavnice 220,40 EUR izvršilnih stroškov je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka). Hkrati je še odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti pravdne stroške v višini 3.889,61 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka).

2. Smiselno zoper obsodilni del navedene sodbe se pravočasno pritožuje toženka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Uvodoma pritožba izpostavlja, da je sodišče prve stopnje napačno tolmačilo določila Pogodbe št. 162/2021 z dne 6. 7. 2021 (v nadaljevanju: Pogodba št. 162/2021, list. št. 13 do 17 spisa) o roku, v katerem je bila tožnica dolžna izdelati Konservatorski načrt. Meni, da je šlo za "fiksno pogodbo", pri čemer že samo dejstvo, da je v predmetni zadevi šlo za javno naročilo, pomeni, da je šlo za fiksen rok, saj drugače financiranje v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) sploh ni možno, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Zlasti je glede narave roka pomembna sklenitev Aneksa št. 1 k pogodbi št. 162/2021 z dne 26. 11. 2021 (v nadaljevanju: Aneks št. 1, list. št. 19 do 22 spisa), saj s podaljšanjem roka vsak posel dobi naravo fiksnega pravnega posla. Da je prišlo do izpolnitvene zamude izhaja že iz tožničine lastne izjave, da je končni Konservatorski načrt posredovala toženki šele 14. 3. 2022, torej po dogovorjenem roku. Poleg tega je Konservatorski načrt vsebinsko neprimerno in nepravilno izdelan, s čimer se sodišče prve stopnje sicer ni ukvarjalo, tožnica pa ga je kljub vsemu brez pooblastila in soglasja toženke vložila na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: ZVKDS). Nadalje je sodišče prve stopnje nepravilno zaključilo, da je toženka Konservatorski načrt prevzela, saj ji je bil le-ta zgolj poslan preko "WeTransfer-ja". Toženka se s tem ni strinjala, ampak je od Pogodbe št. 162/2021 odstopila, zavrnila fakturo in izdelka ni plačala. Pisne odpovedi res ni bilo, meni pa, da je v postopku ustno odpoved zagotovo dokazala. Izpostavlja še, da tožnica v postopku niti ni prerekala navedb toženke, da Konservatorski načrt po eni strani ni bil izdelan v celoti (izpuščeno področje vrtca v R. parku), po drugi strani pa je tožnica območje njegovega vpliva razširila na zemljišča, ki niso bila predmet njunega dogovora. Pritožbenemu sodišču po navedenem predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje ustrezno spremeni, oz. ga podrejeno razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje. Zahteva povrnitev priglašenih pritožbenih stroškov.

3. Tožnica v vloženem odgovoru na pritožbo izpostavljenim pritožbenim navedbam toženke argumentirano nasprotuje kot neutemeljenim in kot pravilnim pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Zavzema se za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe ter zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) preizkusi pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po opravljenem preizkusu v navedenem obsegu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni zagrešilo v pritožbi uveljavljenih oz. po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6. V obravnavanem gospodarskem sporu, ki se je začel v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, tožnica od toženke zahteva plačilo računa št. 7/22 z dne 13. 4. 2022 (priloga A3 spisa), izdanega na temelju Pogodbe št. 162/2021, v skladu s katero je tožnica kot izvajalec za toženko kot naročnika izdelala Konservatorski načrt za park ob gradu R. Toženka je zahtevku nasprotovala v bistvenem s trditvami o tem, da tožnica svojih obveznosti ni opravila pravočasno, hkrati pa so le-te tudi sicer bile opravljene vsebinsko nepopolno in nedodelano. Posledično je prišlo do "avtomatičnega" odstopa od pogodbe oz. je toženka od pogodbe tudi izrecno (ustno) odstopila.

7. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje med ostalim ugotovilo, da se je sicer tožnica v skladu z Aneksom št. 1 zavezala Konservatorski načrt izdelati najkasneje do 28. 2. 2022, a pri tem ni šlo za fiksen rok. Glede na določbo 9. člena Pogodbe št. 162/2021 je nadalje zaključilo, da je imela toženka pravico odstopiti od pogodbe, a (niti ustne) odpovedi tekom postopka ni uspela dokazati. Na podlagi izvedenih dokazov je zaključilo ravno nasprotno, t.j. da je po izteku navedenega roka (v mesecu marcu 2022) toženka opravljeno delo prevzela. Glede zatrjevanih napak je primarno zaključilo, da je tožnica pripombe toženke pravilno strokovno rešila (atipična podjemna pogodba, kjer izvajalec včasih mora "mimo" navodil naročnika), kar je bilo potrjeno s strani ZVKDS. Glede siceršnjih trditev toženke o nedodelanosti načrta pa je presodilo, da toženka ni predložila ponudbe (zahteve naročila), ki bi omogočala zaključek sodišča prve stopnje (s stopnjo prepričanja) o zatrjevanih pomanjkljivostih. Sklepno je kot neutemeljena zavrnilo tudi izvajanja toženke, da je tožnica, s tem ko je sama predložila izdelani Konservatorski načrt v potrditev ZVKDS, prekoračila (zlorabila) pooblastila oz. naročilo toženke.

8. Z navedenimi zaključki in presojo v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, ki v izogib ponavljanju kot pravilne povzema prepričljive in izkustveno sprejemljive razloge izpodbijane sodbe, ki sprejeto odločitev utemeljujejo (predvsem v točkah 15 do vključno 41 obrazložitve). Glede na izrecne pritožbene ugovore pa dodaja oz. izpostavlja naslednje:

9. Primarno so neutemeljena pritožbena izvajanja glede (ne)fiksnosti pogodbeno dogovorjenega roka za izdelavo Konservatorskega načrta. Materialnopravno zmotno je že izhodišče pritožbe, da je vsaka pogodba, ki veže izpolnitev za nek jasno določen rok, fiksna pogodba. V skladu s 104. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) gre namreč za takšen položaj zgolj v primeru, ko je je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe. V skladu s četrtim odstavkom1 citirane določbe pa je o tem vprašanju moč sklepati na podlagi izrecnega dogovora strank ali glede na naravo posla.

10. V konkretnem primeru se pogodbeni stranki v Pogodbi št. 162/2021 v tej zvezi nista posebej nič dogovorili (razen, da je rok dokončanja del 30. 11. 2021), toženka pa v postopku niti ni zatrjevala, da bi bilo o fiksnosti roka potrebno sklepati glede na naravo posla. Šele v pritožbi posplošeno navaja, da fiksnost posla izhaja že iz dejstva, da gre v predmetni zadevi za javno naročilo, kjer drugačno financiranje naj ne bi bilo možno. Poleg tega, da v postopku pred sodiščem prve stopnje v tej smeri ni podala nobenih navedb (prvi odstavek 337. člena ZPP), je tudi sicer pritožbeno sklicevanje na določila ZJN-3 ostalo nekonkretizirano, saj pritožba ne pojasni, iz katerih zakonskih določil izhaja zatrjevano. Ne glede na pravkar navedeno pritožbeno sodišče dodaja, da tovrstna ureditev glede fiksnosti rokov iz določb ZJN-3 ne izhaja in da so spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo dopustne skladno s 95. členom ZJN-3. 11. Prav tako je neutemeljeno pritožbeno stališče, da fiksnost roka izhaja (vsaj) iz Aneksa št. 1, ki je bil sklenjen izključno zaradi podaljšanja roka, s tem pa vsaka pogodba dobi naravo fiksnega posla. Smiselno sklicevanje pritožbe na ureditev iz 105. člena OZ (Če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe), ki v tretjem odstavku za primer, če dolžnik ne izpolni obveznosti v danem dodatnem roku, predvideva nastanek enakih posledic kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe, v dani situaciji ni utemeljeno. Kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, tudi iz določb Aneksa št. 1 ne izhaja zatrjevana fiksnost roka. Iz 4. člena le-tega2, v katerem sta stranki spremenili določbo 4. člena Pogodbe št. 162/2021, namreč ne izhaja, da je bil tožnici dan dodaten rok v smislu drugega odstavka 105. člena OZ3, ampak zgolj, da sta se pogodbeni stranki sporazumno dogovorili za drug rok izdelave načrta.

12. Ne glede na pravkar navedeno pa sklicevanje toženke na razvezo predmetne pogodbe po samem zakonu zaradi poteka roka (prvi odstavek 104. člena OZ) ni utemeljeno tudi iz razloga, ker je iz izvedenega dokaznega postopka jasno razvidno, da sta se pogodbeni stranki glede vsebine Konservatorskega načrta usklajevali še v marcu 2022 (torej po poteku z Aneksom št. 1 določenega roka), saj je toženka določene pripombe podala še dne 9. 3. 2022. Takšno situacijo pa je tudi v primeru, če bi v osnovi šlo za fiksen rok, moč podrediti ureditvi iz drugega in tretjega odstavka 104. člena OZ, kjer je urejen položaj, ko upnik kljub poteku roka zahteva izpolnitev in ohrani pravico do odstopa od pogodbe, če izpolnitve ne prejme v primernem roku.

13. V zvezi z domnevnim izrecnim (ustnim) odstopom toženke od Pogodbe št. 162/2021, glede katerega pritožba vztraja, da je bil izražen s strani takratnega zakonitega zastopnika toženke v telefonskem pogovoru dne 14. 3. 2022, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje (19. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), da v postopku toženka ustne odpovedi (odstopa) ni uspela dokazati. V tej zvezi pritožbeno sodišče pripominja, da niti iz izpovedbe samega A. A. (list. št. 97 in 98 spisa), takratnega zakonitega zastopnika toženke, ne izhaja, da je odstopil od pogodbe (ampak da je odpovedal sestanek, načrtovan za dne 15. 3. 2022), prav tako pa tega ne potrjuje izpovedba tožnice (list. št. 96 in 97 spisa), kot to zgrešeno izpostavlja pritožba.

14. Pritožba nadalje neutemeljeno kot zmotnemu nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da je toženka Konservatorski načrt oz. opravljeno delo prevzela (19. in 20. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Tako ne drži, da je bil dne 14. 3. 2022 Konservatorski načrt zgolj poslan in da toženka v tej zvezi ni ničesar izjavila. Kot je prepričljivo pojasnilo sodišče prve stopnje, iz predložene elektronske komunikacije (prilogi A7 in A8 spisa) izhaja ravno nasprotno, torej da je toženka prevzela preko WeTransfer-ja poslan Konservatorski načrt in poslano pospremila z besedami, "da je super in da naj se končne mape dostavijo na sestanek v sredo". Na navedeni zaključek v ničemer ne vpliva okoliščina, da je šele kasneje zakoniti zastopnik toženke izrazil določene pomisleke oz. nestrinjanje z izdelkom. V tem kontekstu je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njegovo izpovedovanje v smeri, da načrta (sploh) nima.

15. Prav tako ne gre slediti pritožbenim izvajanjem glede domnevne vsebinske in strokovne neustreznosti izdelanega Konservatorskega načrta. Četudi se naročnik s končnim izdelkom ni v celoti strinjal, to ne pomeni, da tožnica naročenega dela ni uspešno in pravilno opravila. Kot je izkustveno sprejemljivo pojasnilo že sodišče prve stopnje (24., 25., 32, 34. in 38. točka obrazložitve sodbe), je imela tožnica glede na zadano nalogo možnost (in dolžnost) od morebitnih navodil naročnika odstopiti, vse z namenom, da bo Konservatorski načrt v končni fazi potrjen s strani ZVKDS in da bo tako po vsebini in načinu priprave skladen s Pravilnikom o konservatorskem načrtu. Glede na pridobljeno potrdilo ZVKDS (priloga A4 spisa) je bil ta rezultat tudi dosežen.

16. Ob tem je sodišče prve stopnje glede navedb toženke o tem, da Konservatorski načrt ni bil izdelan v celoti oz. skladno z naročilom, pravilno zaključilo tudi, da glede na dejstvo, da toženka v postopku ni predložila ponudbe, ki je bila glede na 3. člen Pogodbe št. 162/20214 merodajna glede vprašanja skladnosti in obsega naročenega dela, ni bilo mogoče (s stopnjo prepričanja) preveriti oz. preizkusiti tovrstnih toženkinih izvajanj. Navedenemu toženka v pritožbi niti izrecno ne nasprotuje. Posledično pritožba ne more uspeti z navajanjem, da Konservatorski načrt ni bil izdelan v celoti (t.j. da so bila določena območja izpuščena, določena pa neutemeljeno dodana) in z očitkom, da se sodišče prve stopnje s tem neutemeljeno ni vsebinsko ukvarjalo.

17. Nazadnje pa pritožba neutemeljeno vztraja tudi pri svojih trditvah o prekoračitvi oz. zlorabi toženkinih pooblastil, ko je tožnica sama, brez njene predhodne izrecne odobritve, Konservatorski načrt predložila ZVKDS. V tej zvezi pritožbeno sodišče kot pravilnim pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje iz 37. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, nosilna nit katerih je v tem, da je končna naloga izvajalca, da se za izdelani Konservatorski načrt pridobi potrdilo ZVKDS in da je izvajalec kot pogodbeni partner tožnice ves čas sodeloval z ZVKDS, zaradi česar ni mogoče govoriti o nepravilni opravi del oz. prekoračitvi pooblastil, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.

18. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

19. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Prav tako sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo tožnica, saj z navedbami ni pripomogla k razjasnitvi oz. odločitvi v tej zadevi na pritožbeni stopnji, zato pritožbeno sodišče teh stroškov ne ocenjuje kot potrebnih v smislu določbe 155. člena ZPP.

1 "Ta pravila veljajo tako v primeru, ko sta se pogodbeni stranki dogovorili, da se bo pogodba štela za razvezano, če ne bo izpolnjena v določenem roku, kot tudi takrat, kadar je izpolnitev pogodbe v določenem roku po naravi posla njena bistvena sestavina." 2 Ta glasi: "S tem aneksom se spreminja 4. člen pogodbe št. 162/2021: "Izdelava konservatorskega načrta za park ob gradu R. (EŠD 6791)" z dne 6. 7. 2021, ki opredeljuje obveznosti izvajalca, tako da se dopolni z naslednjim besedilom: "Izvajalec se zavezuje pogodbeno dogovorjena dela končati najkasneje do 28. februarja 2022"." 3 "Če hoče upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev." 4 "Izvajalec bo izvršil pogodbena dela v skladu in v obsegu s povpraševanjem in priloženo ponudbo."