Jedro

Skladno s 15. členom ZDSS je bilo v kolektivnem delovnem sporu v katerem delodajalec zahteva ugotovitev, da je stavka nazakonita v primeru, da je z zakonom ali KP določen postopek za mirno rešitev spora, sodno varstvo dopustno le, če je bil tak postopek predhodno sprožen, a ni bil uspešen. KP za dejanost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije v 87. členu predvideva, da spore med udeleženci KP, med katere spadata tudi predlagatelj (delodajalec) in nasprotni udeleženec (delavci, člani sindikata, ki so bili udeleženi v stavki), v primeru da postopek pomirjanja ni bil uspešen, rešuje arbitraža. Zato mora predlagatelj skladno z 87. členom KP vložiti zahtevo pri komisiji za pomirjanje, in šele v primeru, da pomirjanje ne bi bilo uspešno, v roku 30 dni zahtevati varstvo pred arbitražo ali sodiščem, sicer procesne predpostavke za sodno varstvo niso izpolnjene.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba se razveljavi in se predlog zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločilo, da je stavka, ki so jo izvedli delavci, člani sindikata pri predlagatelju R. d.o.o. od 12.9.2000 do 19.9.2000 nezakonita.

Zoper navedeno odločbo se pritožuje nasprotni udeleženec iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v smislu 1., 2. in 3. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004), v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004). Meni, da niso izpolnjene procesne predpostavke v smislu določbe 23. člena ZDSS-1, ki se v konkretnem primeru uporablja na podlagi 84. člena ZDSS-1, saj je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen obvezen postopek za mirno rešitev spora. Tako je določal tudi 15. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94), ki se je uporabljal v času presoje izpolnitve procesnih predpostavk za sodno varstvo.

Za udeležence v tem sporu veljajo določila Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. l. RS št. 37/96), ki v 87. členu določa, da je v sporih med udeleženci te kolektivne pogodbe, še posebej spori glede zakonitosti stavke, za reševanje pristojna arbitraža. Odločitev arbitraže je dokončna in je spor mogoče sprožiti pred sodiščem le v zvezi z arbitražno odločitvijo.

Po mnenju pritožbe je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, kar je imelo, ali bi lahko imelo za posledico nepravilno in nezakonito odločbo. Podrejeno meni, da je v tem delu napačno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo 87. in

89. člena Kolektivne pogodbe. Sklicuje se na sklep VDSS opr. št. Kdp 4/2005. Navaja, da je izpodbijana odločba napačna tudi v vsebinskem smislu. Sodišče prve stopnje je kljub stališču pritožbenega sodišča, da nasprotnemu udeležencu ni mogoče očitati, da ni postopal po določbi 1. odstavka 3. člena Zakona o stavki (ZStk, Ur. l. SFRJ št. 23/91), ponovno zaključilo, da je bila stavka nezakonita.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijano odločbo tako, da predlog zavrže kot nedopusten oziroma zavrne kot neutemeljen, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in razveljavi odločbo ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Predlagatelj v odgovoru na pritožbo navaja, da je procesno predpostavko v smislu 23. člena ZDSS oziroma 15. člena ZDSS v zvezi s 87. členom kolektivne pogodbe v celoti izpolnil, ker je predlagal tudi arbitražno reševanje v kolektivnem sporu v skladu z določbo 15. člena ZDSS, kar je sodišče v izpodbijani odločbi tudi ugotovilo. Dne 15.9.2000 je poslal predlog za preizkus zakonitosti stavke arbitražnemu svetu Gospodarske zbornice Slovenije, Združenje kovinskih materialov elektroindustrije ter kovinske industrije. Ker arbitražni svet ni imel konstituirane liste arbitrov, arbitražni postopek ni mogel steči. Prilaga potrdilo o oddani pošiljki z dne 25.9.2005 (pravilno: 25.9.2000).

Nasprotni udeleženec v repliki na odgovor na pritožbo navaja, da je predlog za arbitražo datiran z dne 25.9.2000 ter poslan po pošti istega dne enak kot predlog v konkretnem sporu, datiran z dne 25.9.2000 in vročen sodišču 26.9.2000, torej na isti dan, kar kaže, da je predlagatelj sprožil postopek istočasno, ni pa dokazal, da je pred tem sprožil postopek pomirjanja.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1. V tem kolektivnem delovnem sporu je predlagatelj zahteval, da sodišče ugotovi, da je bila stavka, ki so jo izvedli delavci, člani sindikata od 12.9.2000 do 19.9.2000 nezakonita.

Pritožbeno sodišče je v tem kolektivnem delovnem sporu že odločalo, in sicer je s sklepom opr. št. Pdp 1586/2002 z dne

16.10.2003 pritožbi ugodilo, izpodbijano odločbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje ponovno odločilo, da je bila stavka nezakonita.

Ob vložitvi predloga v tem kolektivnem delovnem sporu dne

25.9.2000 je veljal ZDSS, ki je v 15. členu določal, da je sodno varstvo, kadar je z zakonom ali s kolektivno pogodbo določen postopek za mirno rešitev spora, dovoljeno samo pod pogojem, da je postopek predhodno sprožen, pa ni bil uspešen. Enako določbo ima sedaj veljavni 1. odstavek 23. člena ZDSS-1. Za udeležence v tem kolektivnem delovnem sporu velja Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije, ki v obligacijskem delu ureja tudi reševanje sporov med udeleženci (ne le strankami) te kolektivne pogodbe, kar sta tudi udeleženca tega kolektivnega delovnega spora. Tako je v 87. členu določeno, da je za reševanje kolektivnih sporov med udeleženci te kolektivne pogodbe v primeru, da pomirjanje ni uspešno, pristojna arbitraža. Iz navedene določbe obligacijskega dela kolektivne pogodbe dejavnosti tako izhaja, da morajo udeleženci te kolektivne pogodbe najprej poskušati s postopkom pomirjanja, v kolikor ta ni uspešen, pa imajo možnost rešiti spor pred arbitražo. Glede na take določbe kolektivne pogodbe je tako izčrpan postopek mirnega reševanja sporov procesna predpostavka za sprožitev arbitražnega postopka oziroma za vložitev predloga na sodišče, kot je določeno v 1. odstavku 15. člena ZDSS. 87. člen kolektivne pogodbe določa, da je za reševanje kolektivnih sporov med udeleženci te kolektivne pogodbe v primeru, da pomirjanje med udeleženci ni uspešno, pristojna arbitraža. Navedeni člen pred postopkom arbitraže določa postopek pomirjanja, šele, če ta ni uspešen je možno arbitražno reševanje spora. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je glede navedenega, torej glede postopka mirnega reševanja sporov med udeleženci po kolektivni pogodbi dejavnosti, že zavzelo stališče v sporu opr. št. VIII Ips 20/2003 z dne

17.2.2004, in sicer da Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije v 87. členu predvideva za spore med podpisniki kolektivne pogodbe, kot tudi za spore med udeleženci te kolektivne pogodbe, kar so glede na opredelitev v uvodnem delu vsi delodajalci ter vsi zaposleni in njihove oblike sindikalnega delovanja, za katere velja ta kolektivna pogodba, postopek pomirjanja in arbitražni postopek s tem, da je pristojnost arbitraže za spore med udeleženci kolektivne pogodbe v 87. členu izrecno predvidena le za primer, da pomirjanje ni bilo uspešno. Ker ZDSS v 15. členu izrecno določa, da je za primer, kadar je z zakonom oziroma kolektivno pogodbo določen postopek za mirno rešitev spora, sodno varstvo dovoljeno samo pod pogojem, da je bil postopek predhodno sprožen pa ni uspešen, ni dvoma, da je postopek pomirjanja, kot je opredeljen v kolektivni pogodbi dejavnosti v skladu s 15. členom ZDSS obvezna procesna predpostavka za sprožitev spora pred sodiščem. Tako opredeljen postopek pomirjanja ne posega v ustavno pravico do sodnega varstva. Zainteresirani udeleženec (predlagatelj) mora v skladu z 87. členom v povezavi s 83. členom kolektivne pogodbe dejavnosti vložiti ustrezno zahtevo pri komisiji za pomirjanje iz 82. člena kolektivne pogodbe. Le, če med udeleženci v sporu v 30-ih dneh ni bil dosežen sporazum, je predvideno nadaljnje varstvo - pred arbitražo oziroma sodiščem.

Ker v tem kolektivnem delovnem sporu postopek pomirjanja določen v kolektivni pogodbi dejavnosti ni bil izveden, sodišče prve stopnje pa je zmotno štelo, da tak postopek ni bil obvezen, in da ne pride v poštev določba 1. odstavka 15. člena ZDSS oziroma 1. odstavka 23. člena ZDSS-1, ni pravilno uporabilo postopkovnih določb, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi določbe 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1 razveljavilo in predlog zavrglo.