Jedro

Višje sodišče, ki na podlagi II. odst. 54. člena ZIZ in III. odst. 58. člena ZIZ o ugovoru odloča kot o pritožbi, poleg presoje utemeljenosti uveljavljanih ugovornih razlogov opravi uraden preizkus z ugovorom izpodbijanega sklepa o izvršbi. Pri tem pazi, ali so podani po uradni dolžnosti upoštevani ugovorni razlogi iz II. odst. 55. člena ZIZ in pritožbeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z II. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP ter 15. čl. ZIZ.

Izrek

Sklep o neutemeljenosti ugovora se r a z v e l j a v i in zadeva v r n e sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi sporazuma strank (ki je bil sklenjen na podlagi čl. 251 a-e prej veljavnega Zakona o izvršilnem postopku) za izterjavo glavnice v znesku 14,262.510,23 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.5.1999 do plačila ter za izterjavo stroškov, ki jih je sodišče odmerilo na 319.460,00 SIT, in vseh ostalih izvršilnih stroškov. Kot sredstvo izvršbe je bila dovoljena prodaja nepremičnine dolžnikov, v zemljiški knjiga vpisana pri vl. št. ... k.o. P. v.. Proti takšnemu sklepu sta dolžnika pravočasno vložila ugovor, s katerim sta uveljavljala ugovorni razlog iz 9. tč. I. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V ugovoru sta priznala,da terjatev, kot jo v predlogu zatrjuje upnica, ni poravnana. Navedla pa sta, da je zaradi zapletov v njunem poslovanju in v zvezi z zdravstvenim stanjem med upnico in njima prišlo do dogovora, katerega bistvo je v toleranci neplačevanja zapadlih terjatev in prolongaciji plačil terjatev, ki so že zapadle. Upnica je v odgovoru na ugovor nasprotovala ugovoru in navedla, da so sicer obstojali pogovori o tem, da se dolžnikoma prolongira plačilo dolžnega zneska, nikoli pa o tem ni bil sklenjen dogovor. Dolžnika nista predložila nobenega dokaza, da jima je bilo odloženo odplačevanje kredita. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da ugovor ni utemeljen, in ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Višje sodišče ne more odločati o utemeljenosti ugovora, zato je sklep o neutemeljenosti ugovora, ki se nahaja na listni št. 17 spisa, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru. Višje sodišče, ki na podlagi II. odst. 54. čl. ZIZ in III. odst. 58. čl. ZIZ o ugovoru odloča kot o pritožbi, poleg presoje utemeljenosti uveljavljanih ugovornih razlogov opravi tudi uraden preizkus z ugovorom izpodbijanega sklepa o izvršbi. Pri tem pazi, ali so podani po uradni dolžnosti upoštevani ugovorni razlogi iz II. odst. 55. čl. ZIZ in pritožbeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z II. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. čl. ZPP ter 15. čl. ZIZ. V okviru uradnega preizkusa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je upnica predlagala, da sodišče dovoli izvršbo na podlagi sporazuma strank o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini dolžnikov. Takšen sporazum ima moč sodne poravnave in v izvršilnem postopku naravo izvršilnega naslova. Obstoj izvršilnega naslova je formalna predpostavka za dopustnost izvršbe, saj sme sodišče dovoliti izvršbo le na podlagi izvršilnega naslova, poleg tega pa mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali obstoja izvršilni naslov. Hkrati izvršilni naslov pomeni domnevo, da obstoja terjatev, ki je v njem ugotovljena, in da so za izvršbo legitimirane stranke, kot so v njem navedene. Iz določbe I. odst. 42. čl. ZIZ izhaja, da mora upnik priložiti predlogu za izvršbo izvršilni naslov (ki mora biti v izvirniku ali overjenem prepisu s potrdilom o izvršljivosti, če je predlog vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo na prvi stopnji). V obravnavanem primeru upnica ni zadostila tej dolžnosti, saj v izvršilnem spisu ni najti niti izvirnika niti prepisa omenjenega sporazuma strank,na podlagi katerega naj bi bil izdan sklep o izvršbi. Tako ni mogoče preveriti, ali sta predlog za izvršbo in izvršilni naslov v soglasju,in tudi ne,ali je izvršba bila dovoljena na podlagi izvršilnega naslova, ki je primeren za izvršbo (I. odst. 21. čl. ZIZ). Pritožbeno sodišče je tudi ugotovilo, da pooblastilo, na podlagi katerega upnico zastopa pooblaščenec, ni pravnoveljavno. Iz 97. čl. ZPP izhaja, da je pisno pooblastilo listina, katere vsebina ustreza pojmu pooblastila in ki je podpisana s strani pooblastitelja. Pooblastilo, ki se v spisu nahaja na listni št. A1 prilog, je dala upnica kot pravna oseba. V pravnem prometu se poslovna sposobnost pravnih oseb uresničujo z izjavljanjem volje (zastopanjem) preko fizičnih oseb. Iz konkretnega pooblastila ni razvidno, katera oseba, ki je upravičena za zastopanje upnice kot pravne osebe (zakoniti ali statutarni zastopnik), je pooblastilo dala. Podpis pravne osebe namreč sestavljajo: firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma skupaj s pečatom), navedba zakonitega ali statutarnega zastopnika (njegovega naziva - funkcijo in imena) ter njegov lastnoročni podpis. Na predloženem pooblastilu je le firma v obliki pečata in nečitljiv podpis, manjka pa navedba imena in naziva oz. funkcije zastopnika upnice. Glede na navedene pomanjkljivosti višje sodišče ni moglo presoditi o utemeljenosti ugovora in je zato razveljavilo odločitev izvršilnega sodišča, da ugovor ni utemeljen. Pred vnovičnim odločanjem o ugovoru bo sodišče prve stopnje moralo pozvati upnico oz. njenega pooblaščenca, do predloži izvršilni naslov (108. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 42. čl. ZIZ in 15. čl. ZIZ) in pravnoveljavno pooblastilo za zastopanje, v katerem bo navedena tudi odobritev dejanj, ki so bila opravljena brez veljavnega pooblastila. Po opravljenih dopolnitvah bo prvostopenjsko sodišče moralo znova presoditi o ugovoru in ga poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, če bo znova presodilo, da ugovor ni utemeljen.