Jedro

Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne predloži dokazov za svoje trditve, ugovor ne izpolnjuje standarda obrazloženosti.

Ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota je v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor kot neutemeljen, dolžniku pa je v plačilo naložilo 157,68 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Prereka vse izjave upnika, v katerih upnik trdi, da mu ni bil preprečen odvoz njegovih lastnih stvari pri selitvi. Na telefonski klic dolžnika so se odzvali policisti PP Ž., saj sta R. in I. H., vsak s svojim osebnim vozilom zaparkirala traktor, s katerim je J. D. odvažal dolžniku lastne stvari. Dolžnik, njegova žena in J. D. so bili s strani zgoraj omenjenih, upnika in njegove žene verbalno napadani. Policisti so skušali pomiriti zadevo, po njihovem odhodu pa sta M. G. in R. H. zaklenila garažo, v kateri je ostal dolžnikov traktorski nakladalec za gnoj in žlica za kopanje zemlje, za katera dolžnik prilaga račun o nakupu. Sodišče naj opravi poizvedbo na PP Ž., kjer bodo pojasnili, zakaj so policisti 12. 3. 2011 prišli na kraj dogodka ter naj pozove pričo R. H. Po naročilu upnika je bil odtujen traktor, ki ga je imel dolžnik spravljenega pri R. B. Glede na to, da dolžnik nima sredstev za poplačilo upnika, upnik pa ima v posesti zgoraj omenjene kmetijske stroje, ki so last dolžnika, predlaga, da sodišče upošteva 76. in 169. člen ZIZ.

Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik v pritožbi prvič dodatno natančneje pojasnjuje okoliščine, ki naj bi se pripetile ob izselitvi njegove družine iz stanovanja na naslovu Z. ... ter v pritožbi prvič predlaga in predloži dokaze, ki naj bi jih sodišče izvedlo in pogledalo v dokaz njegovih navedb. Teh, šele pritožbeno uveljavljenih navedb in predlaganih ter predloženih dokazov, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj takšne navedbe predstavljajo nova dejstva, ki jih v ugovoru ni zatrjeval, dokazi v pritožbi pa nove dokaze, ki jih dolžnik v ugovoru ni niti predlagal niti predložil. Predmet pritožbenega preizkusa je lahko le odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dolžnika glede tistih dejstev, ki jih je dolžnik zatrjeval že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in za katera je pravočasno predložil dokaze. V pritožbenem postopku prvič uveljavljena dejstva o poteku dogodka dne 12. 3. 2011 ter predloženi dokaze zanje predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

Ker dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ni vseboval nobenih dokazov v zvezi z dejstvi oziroma trditvami, podanimi v ugovoru, ugovor ni izpolnjeval standarda obrazloženosti (gl. drugi odstavek 53. člena ZIZ). Tudi sicer pa je pritrditi zaključku prvostopenjskega sodišča, da je dolžnik v ugovoru smiselno uveljavljal samo en pravno relevanten razlog, ki bi lahko preprečeval izvršbo po 55. členu ZIZ, in sicer ugovorni razlog, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo ugovorni razlog v izpodbijanem sklepu, ki ga je dolžnik utemeljeval z upnikovim nezakonitim odvzemom oziroma odtujitvijo dolžniku lastnih kmetijskih strojev in pripomočkov, vključno s traktorjem, vrednost katerih naj bi bistveno presegala znesek terjatve, ki jo v predmetnem izvršilnem postopku od dolžnika izterjuje upnik. Te ugovorne navedbe, za katere dolžnik sicer ni predložil nobenih dokazov, čeprav bi jih moral, bi načeloma lahko pomenile razlog prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota, saj procesni pobot po ZPP (ko sodišče s tričlenskim izrekom ugotovi obstoj terjatev in s sodbo izvede njun pobot) v izvršilnem postopku ni dovoljen. Vendar je ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota ob pogojih iz osme točke prvega odstavka 55. člena ZIZ možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ). Na podlagi prvega odstavka 311. člena OZ lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega (pogoj vzajemnosti), če se obe terjatvi glasita na denar ali druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti (pogoj istovrstnosti) in če sta zapadli (pogoj zapadlosti). Teorija in sodna praksa tem trem pogojem dodajata še iztožljivost in likvidnost. Z izrazom nelikvidna terjatev se razume terjatev, ki je sporna ali še ni določena. Razlog za omejeno možnost pobota v izvršilnem postopku je v tem, da ta postopek ni namenjen ugotavljanju obstoja sporne nasprotne terjatve, temveč prisilni izvršitvi terjatve na podlagi izvršilnih naslovov (prim. prvi odstavek 1. člena ZIZ). Dolžnik mora zato v primeru spornih dejstev in njihovem nanašanju na samo sporno terjatev dokazati zatrjevano terjatev v pravdi. Dolžnikova terjatev je v obravnavanem primeru sporna, kar pomeni, da ni likvidna, zato pogoji za pobot po prvem odstavku 311. člena OZ niso izpolnjeni, prav tako pa ni podan ugovorni razlog po osmi točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnikov ugovor ni obrazložen in s tem ni utemeljen, je zato pravilen, zato je ugovor skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ utemeljeno zavrnilo.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih navedb in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča (druga točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker upnik z navedbami v odgovoru na pritožbo ni doprinesel k odločitvi o pritožbi, ni upravičen do povrnitve stroškov za njegovo sestavo, saj ti ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ).