Jedro

Prvostopenjsko sodišče je predlog upnika N. d.d. utemeljeno presojalo po 240. členu ZFPPIPP, po katerem lahko sodišče v teku predhodnega stečajnega postopka na predlog upnika, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, izda začasno odredbo za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. To pomeni, da vlaga upnik predlog za zavarovanje denarnih terjatev ne le v svojo korist, pač pa tudi v korist drugih upnikov dolžnika, torej tudi v zavarovanje terjatev drugih njegovih upnikov. Res je, da prvostopenjsko sodišče drugih upnikov ni imenovalo, ne more pa biti dvoma, da predlagatelj izdaje začasne odredbe ni dolžnikov edini upnik.

Zgolj dejstvo, da ima upnik zavarovano svojo terjatev s hipoteko na nepremičninah, ne more biti zadosten razlog za zavrnitev njegovega predloga za izdajo začasne odredbe, iz katerega implicitno izhaja njegova ocena, da s hipoteko zavarovana terjatev ni zadostno zavarovanje za poplačilo celotne njegove terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče izdalo začasno odredbo, s katero je dolžniku v predhodnem postopku odločanja o začetku stečajnega postopka prepovedalo odtujevanje nepremičnin ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kamniku, izrecno tudi nepremičnin, vpisanih v vložkih št. 1353, 3144, 3145 in 596, k.o. X, in odredilo zaznambo te začasne odredbe v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kamniku.

Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil, smiselno pa je uveljavljal pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa z odreditvijo izbrisa zaznambe začasne odredbe v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kamniku.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker bi moralo sodišče glede na določilo 493. člena ZFPPIPP uporabiti določbe ZPPSL. Glede pravilne uporabe materialnega prava, torej določb ZFPPIPP se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na obsežno argumentacijo, ki jo je podalo v svojem sklepu o zavrnitvi dolžnikove pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Prvostopenjsko sodišče je torej predlog upnika N. d.d. utemeljeno presojalo po 240. členu ZFPPIPP, po katerem lahko sodišče v teku predhodnega stečajnega postopka na predlog upnika, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, izda začasno odredbo za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika (1. odstavek citiranega določila). To pomeni, da vlaga upnik predlog za zavarovanje denarnih terjatev ne le v svojo korist, pač pa tudi v korist drugih upnikov dolžnika, torej tudi v zavarovanje terjatev drugih njegovih upnikov. Res je, da prvostopenjsko sodišče drugih upnikov ni imenovalo, ne more pa biti dvoma, da predlagatelj izdaje začasne odredbe ni dolžnikov edini upnik.

Po 2. odst. 240. člena ZFPPIPP se za izdajo začasne odredbe uporabljata 270. in 271. člen ZIZ. Po 2. odst. 270. člena ZIZ mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. To nevarnost je upnik izkazoval in po presoji pritožbenega sodišča tudi izkazal s predloženim člankom iz Dela in objavo dolžnikovega razglasa o licitaciji nepremičnin z dne 11. 01. 2010, kar je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Na drugačno presojo namreč ne more vplivati dolžnikova pritožbena trditev, da ima upnik N. d.d. svojo terjatev zavarovano s hipoteko na nepremičninah, vpisanih v vložku št. 2921 in 2920, k.o. X, vrednost teh nepremičnin pa je bistveno večja od upnikove terjatve, zato po presoji pritožnika ni nobene nevarnosti, da bi bila uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali otežena. Za tako svojo trditev o bistveno večji vrednosti zastavljenih nepremičnin, kot je upnikova terjatev, pritožnik ni ponudil nobenega dokaza. Čim pa je tako, zgolj dejstvo, da ima upnik zavarovano svojo terjatev s hipoteko na nepremičninah, ne more biti zadosten razlog za zavrnitev njegovega predloga za izdajo začasne odredbe, iz katerega implicitno izhaja njegova ocena, da s hipoteko zavarovana terjatev ni zadostno zavarovanje za poplačilo celotne njegove terjatve.

Neutemeljeno dolžnikovo pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP).

Izrek o dolžnikovih pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP in je posledica njegovega neuspeha v pritožbenem postopku.