Jedro

V postopku po 67. členu ZPP se pravilnost dodeljevanja zadev kot taka praviloma ne preizkuša. Upoštevna je le toliko, kolikor bi konkretizirane in objektivno preverljive okoliščine lahko vplivale na objektivni videz nepristranskosti celotnega sodišča. Tožena stranka v tej zadevi takšnih okoliščin ni navedla niti izkazala. Nasprotno, iz spisa izhaja, da je do predodelitve prišlo zaradi spremembe letnega razporeda. Njene navedbe zato ostajajo na ravni posplošenih očitkov, ki ne morejo utemeljevati dvoma v objektivno nepristranskost sodišča.

Izrek

I.Predlog se zavrne.

II.Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Mariboru je z dopisom z dne 5. 2. 2026 Vrhovnemu sodišču odstopilo predlog tožene stranke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2.Tožena stranka v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja, da so podane okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost celotnega Okrožnega sodišča v Mariboru. Predsednici tega sodišča očita nedopustno poseganje v potek in vsebino sojenja. Zatrjuje poseg v pravico do naravnega sodnika, kršitev pravil o dodeljevanju zadev in kršitev pravice do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Kot ključno izpostavlja, da je bila predodelitev spisa drugemu sodniku povezana z opozorili sodnice, ki je spis predhodno obravnavala, na pritiske predsednice sodišča. Dodatno navaja, da je razpravljajoči sodnik na naroku 14. 10. 2025 povedal, da na spisu aktivno dela že tri mesece, čeprav mu je bil spis dodeljen šele 24. 9. 2025, kar naj bi kazalo, da je bil z zadevo seznanjen pred formalno dodelitvijo. Poleg tega zatrjuje, da ji sklep z dne 2. 7. 2025, s katerim je bil tožeči stranki določen 30-dnevni rok, ni bil vročen, kar naj bi kazalo na selektivno obravnavanje posameznih procesnih dejanj in predstavljalo bistveno kršitev postopka.

3.Tožeča stranka je na predlog za prenos krajevne pristojnosti odgovorila in predlagala, da ga Vrhovno sodišče kot neutemeljenega zavrne ter priglasila stroške. Poudarja, da zatrjevanje dveh posamičnih izjav dveh sodnikov (tudi če bi bilo resnično) ne more predstavljati okoliščin, ki bi se nanašale na vse sodnike pristojnega sodišča, zato ne more utemeljevati delegacije pristojnosti. Poleg tega iz zapisnikov narokov za glavno obravnavo ne izhaja, da bi sodnika podala zatrjevane izjave. Po njenem mnenju skuša tožena stranka iz ukrepov notranje organizacije dela sodišča izpeljati vtis pristranskosti celotnega sodišča, vendar takšno sklepanje ne vzdrži resne presoje in ne more biti podlaga za prenos pristojnosti.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se (po kriteriju razumnega opazovalca) v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

6.Očitki tožene stranke o zatrjevanih pritiskih predsednice sodišča na dotlej razpravljajočo sodnico nimajo opore v spisu. Iz zapisnika o pripravljalnem naroku in prvi glavni obravnavi z dne 14. 5. 2025 namreč izhaja zgolj, da je tožena stranka želela, da se na zapisnik zabeleži pojasnilo, da ima s strani predsednice sodišča izdano odredbo za prednostno obravnavo. Takšna odredba se nanaša zgolj na organizacijo dela (prednostno obravnavo) in sama po sebi ne izkazuje nedopustnega vplivanja na odločanje v zadevi. Enako velja za njeno navedbo, da naj bi novi razpravljajoči sodnik na naroku izjavil, da zadevo študira že tri mesece, iz česar naj bi izhajalo, da naj bi bil s spisom seznanjen še pred dodelitvijo. Tudi ta očitek nima podlage v zapisniku o glavni obravnavi z dne 14. 10. 2025, na kateri naj bi razpravljajoči sodnik to izjavil.

7.Poleg tega zatrjevani okoliščini zadevata ravnanje oziroma izjave zgolj posameznih sodnikov, ne pa celotnega sodišča. Uveljavljanju takšnih kršitev je namenjen institut izločitve sodnika (70. člen ZPP), medtem ko je objektivni videz nepristranskosti lahko prizadet le v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti.

8.Tožena stranka nadalje očita, da je bila zadeva predodeljena drugemu sodniku v nasprotju s pravili o naravnem oziroma zakonitem sodniku. Po drugem odstavku 23. člena Ustave RS lahko v določeni zadevi sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Pravila dodeljevanja zadev morajo biti znana vnaprej in morajo dodelitev vezati na vnaprej določene objektivne kriterije, tako da je izključena diskrecija kateregakoli organa pri določanju sodnika, ki bo odločal v posameznem primeru. V postopku po 67. členu ZPP se pravilnost dodeljevanja zadev kot taka praviloma ne preizkuša. Upoštevna je le toliko, kolikor bi konkretizirane in objektivno preverljive okoliščine lahko vplivale na objektivni videz nepristranskosti celotnega sodišča. Tožena stranka v tej zadevi takšnih okoliščin ni navedla niti izkazala. Nasprotno, iz spisa izhaja, da je do predodelitve prišlo zaradi spremembe letnega razporeda. Njene navedbe zato ostajajo na ravni posplošenih očitkov, ki ne morejo utemeljevati dvoma v objektivno nepristranskost sodišča.

9.Tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča tudi ne predstavljajo očitki tožene stranke o kršitvi pravil postopka v obravnavani zadevi. Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri odločanju sodišč so namreč predvidena pravna sredstva, ki jih udeleženci sodnih postopkov lahko uveljavijo. Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP tako ni nestrinjanje s stališči, na katerih so utemeljene posamezne sodne odločitve.

10.Vrhovno sodišče je tako presodilo, da tehtni razlogi, ki bi upravičevali postopanje po 67. členu ZPP, ne obstajajo. Zato je predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

11.O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek (četrti odstavek 163. člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru ne gre za sklep, s katerim se postopek konča, je Vrhovno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških tega postopka pridrži za končno odločbo.

12.Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1V predlogu za delegacijo pristojnosti je sicer navedena tožena stranka, vendar iz vsebine zatrjevanega očitka izhaja, da gre za očitno pomoto.

2Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-799/13 z dne 22. 1. 2015. Določba prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku, ki jo obravnava odločba Ustavnega sodišča, je smiselno enaka določbi 67. člena ZPP.

3Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča I R 184/2020 z dne 6. 1. 2021, I R 153/2023 z dne 18. 10. 2023, I R 117/2025 z dne 3. 9. 2025, I R 156/2025 z dne 3. 9. 2025.

4Primerjaj odločbi Ustavnega sodišča U-I-209/93 z dne 23. 2. 1995, 4. točka obrazložitve in Up-502/14 z dne 15. 6. 2017, 14. točka obrazložitve ter sklep Vrhovnega sodišča III R 7/2022 z dne 12. 7. 2022, 5. točka obrazložitve.

5Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča III R 7/2021 z dne 13. 4. 2021, 4. točka obrazložitve,III R 14/2021 z dne 15. 6. 2021, 4. točka obrazložitve, III R 20/2021 z dne 28. 9. 2021, 3. točka obrazložitve.