Jedro

O isti upravni zadevi je bilo že odločeno, česar tožnica niti ne prereka. Zato so podane okoliščine, zaradi katerih je bilo treba obravnavano tožničino prošnjo zavreči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi četrte točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vložene dne 17. 9. 2020 (1. točka izreka) in ugotovila, da stroški postopka niso nastali (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica 17. 9. 2020 vložila prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju prošnja) za „vložitev pravnega sredstva zoper izvršitelja A.A. (zahteva za odpravo nepravilnosti)“. V prošnji je navedla, da želi brezplačno pravno pomoč za „pripravo in vložitev pravnega sredstva po 52. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)“. Iz izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da je organ z vpogledom v evidenco izdanih odločb ugotovil, da je bila tožnici z odločbo opr. št. Bpp 526/2020 z dne 25. 9. 2020 odobrena izredna brezplačna pravna pomoč od dne 14. 8. 2020 dalje, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi z vložitvijo zahteve za odpravo nepravilnosti dela izvršitelja A.A. pri deložaciji prosilkinega doma dne 10. 7. 2020. Za nudenje brezplačne pravne pomoči je bila prosilki določena odvetnica B.B. Ker je bilo o upravičenosti tožnice do brezplačne pravne pomoči za isto zadevo že odločeno, je organ prošnjo zavrgel. 3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in v laični tožbi predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe zato, da bi lahko s pomočjo navedene odvetnice vložila pravno sredstvo zoper nezakonito in nedopustno ravnanje izvršitelja A.A. ob deložaciji njenega doma dne 10. 7. 2020. V tožbi med drugim povzema obrazložitev izpodbijanega sklepa in očita organu, da ji ni nudil informacij o možnostih ter pogojih za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navaja, da je z vložitvijo prošnje ravnala samozaščitno in zoper ravnanje izvršitelja A.A. vložila kazensko ovadbo. Pričakuje, da bo skrbno obravnavana tožba in končna odločitev v njeno korist v skladu z zakonom ter etičnim kodeksom poklica.

4. Toženka v odgovoru na tožbo v bistvenem povzema vsebino izpodbijane odločbe. Pojasnjuje, da je že določena tožničina zastopnica dne 2. 10. 2020 v navedenem izvršilnem postopku vložila zahtevo za odpravo nepravilnosti dela izvršitelja A.A.. Toženka še navaja, da so tožbene navedbe splošne, neutemeljene in nerelevantne glede na zahtevek ter v ničemer ne izpodbijajo pravilnosti in zakonitosti sklepa. Predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

5. Sodišče je odločilo na seji, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. 8. Toženka je svojo odločitev oprla na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, iz katere je razvidno, da organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

9. Ni sporno, da je tožnica 18. 9. 2020 vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi z vložitvijo zahteve za odpravo nepravilnosti dela izvršitelja A.A. ob deložaciji njenega doma v obsegu priprave in vložitev pravnega sredstva po 52. členu ZIZ s predlagano odvetnico B.B.. Tožnica ne izpodbija ugotovitve organa, da ji je bila z odločbo opr. št. Bpp 526/2020 z dne 25. 9. 2020 odobrena brezplačna pravna pomoč od dne 14. 8. 2020 dalje, in sicer v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi z vložitvijo zahteve za odpravo nepravilnosti dela izvršitelja A.A. ob deložaciji njenega doma.

10. Po presoji sodišča je zato toženka pravilno ugotovila, da je bilo o isti upravni zadevi že odločeno, česar tožnica niti ne prereka. Zato so podane okoliščine, zaradi katerih je bilo treba obravnavano tožničino prošnjo zavreči. 11. Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev toženke pravilna, tožbene navedbe pa pravno nepomembne, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.