Jedro

Ker ne gre za spor o dostopu do informacij javnega značaja, posledično ne gre za stvarno pristojnost upravnega sodišča, kot je najmanj preuranjeno zaključilo prvostopenjsko sodišče, ko se je izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je izrečeno, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tem sporu (I. tč. izreka) in da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi v reševanje stvarno pristojnemu Upravnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani (II. tč. izreka). Ne gre za socialni spor, saj iz vloge izhaja, da gre za tožbo zaradi domnevnega molka organa, ki se nanaša na odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 10. 1. 2018 o zavrnitvi zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

2. Zoper sklep je vložena pravočasna pritožba iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP). Vložnik se ne strinja z zaključkom sodišča, da ni stvarno pristojno za sojenje v zadevi.

Povzema 338., 335., 339. 340. in 341. člen v zvezi z 19. členom ZPP in uveljavlja bistvene kršitve po 4., 8., 14. in 15. točki 2. odst. 338. člena ZPP (verjetno mišljen 339. člen). Zaključek sodišča o stvarni nepristojnosti žali njegov intelekt in procesno neizobraženost, saj je edini razlog za zavrženje diskreditacija in diskriminacija. Strinja se sicer s 1. tč. obrazložitve sklepa, da je 13. 2. 2018 podal vlogo, poimenovano "Tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin", ne pa z zaključkom sodišča, da bi 3. 12. 2017 podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Tožba se tiče odgovora na zahtevo z dne 13. 3. 2017 zaradi nadzora brezposelnosti, ki ga je uvedel Zavod RS za zaposlovanje dne 16. 2. 2017. Ni vložena zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 10. 1. 2018, temveč zaradi molka organa o pritožbi, vloženi 22. 4. 2017. Tožba se nanaša na nadzor, ki se je začel s predlogom ZZRS A. z dne 16. 2. 2017, zato je podana stvarna pristojnost socialnega sodišča. Meni, da bi jo bilo smiselno pripojiti zadevi Ps 1634/2017, saj naj bi bila njen sestavni del. Ker se tožba ne nanaša na odločbo MDDSZEM z dne 10. 1. 2018, pritožbenemu sodišču predlaga, da ugotovi stvarno pristojnost Delovnega in socialnega sodišča, da tožba predstavlja procesno dejanje znotraj zadeve Ps 1634/2017 in da 13. 2. 2018 ni sprožil spora zoper odločbo z dne 10. 1. 2018. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu s 366. členom v zvezi s 350. členom ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijani sklep takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti. Med ostalim je podana zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP in je že zato potrebno zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

5. Po 19. členu ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. To velja tudi za socialno sodišče, ki je po 58. členu v zvezi s 7. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) pristojno soditi v sodno socialnih sporih. Vendar je mogoče stvarno nepristojnost izreči in ugotovi pristojnost drugega sodišča le ob predpostavki, da je tožba sklepčna, oz. da ima vloga vse predpisane sestavine, potrebne za vsebinsko obravnavanje.

Tudi v sodno socialnih sporih mora tožba vsebovati sestavine iz 2. odst. 105. člena ZPP, ki jih mora imeti vsaka vloga, ter sestavine iz 180. člena ZPP. Tožba mora torej obsegati tudi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva na katera tožnik opira zahtevek in dokaze s katerimi se dejstva dokazujejo. V skladu s 73. členom ZDSS-1 mora vsebovati še navedbo upravnega akta zoper katerega je vložena, tožbene razloge, zahtevek ter priložen upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu.

V kolikor tožba nima vseh, predhodno naštetih sestavin, lahko gre bodisi za nesklepčno tožbo, kadar iz dejstev, navedenih v tožbi ne izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica, ali pa za formalno tako pomanjkljivo vlogo, ki lahko v končni fazi pripelje do zavrženja po 108. členu ZPP. Do slednje procesne rešitve pride vedno, ko vloga ni jasna ali popolna, pa niti na zahtevo sodišča ni popravljena in dopolnjena tako, da bi jo bilo mogoče reševati po vsebini.

6. ZPP v 1. odst. 108. člena namreč sodišču izrecno nalaga, da od vložnika zahteva popravo ali dopolnitev nerazumljive ali nepopolne vloge. Hkrati mora določiti rok, v katerem jo mora stranka v izogib pravnih posledic po 4. odst. 108. člena ZPP, vrniti popravljeno in dopolnjeno tako, da jo bo mogoče obravnavati po vsebini. Vendar pa v predmetni zadevi sodišče prve stopnje kljub formalni pomanjkljivosti tožbe, na kar kaže že sam uvod izpodbijane sodne odločbe kot tudi pritožnikove navedbe, da ne gre za izpodbojno tožbo zoper upravni akt z dne 10. 1. 2018, z vlogo ni postopalo po 108. členu ZPP.

7. Ko torej glede na pritožbene navedbe ne gre za tožbo zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 10. 1. 2018, ne gre za spor o dostopu do informacij javnega značaja in posledično niti za stvarno pristojnost upravnega sodišča, kot je najmanj preuranjeno zaključilo prvostopenjsko sodišče, ko se je izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani3. 8. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbi tožnika ugoditi, izpodbijani sklep na podlagi 3. tč. 365. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Sodišče bo opravilo preizkus vloge, poimenovane "Tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin", vložene 13. 2. 2018 in z njo postopalo po 108. členu ZPP. Šele po izvedenem postopku v nakazani smeri bo lahko ocenjevalo, ali bo vloga oz. tožba sploh primerna za obravnavanje pred sodiščem, ali gre morebiti za vlogo, ki bi jo bilo potrebno priključiti zadevi Ps 1634/2017, kot predlaga pritožnik, oz. za zadevo, ki ni predmet sodno socialnega spora in zato ni stvarne pristojnosti socialnega, temveč kakšnega drugega sodišča. 1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ki je sicer glede na 4. člen Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/06 s spremembami) pristojno, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti posamičnih upravnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.