Jedro

Utemeljeni so tožbeni ugovori, da je obrazložitev izpodbijane odločbe glede presoje objektivnega (vsebinskega) pogoja za dodelitev BPP, kot je predpisan v 24. členu ZBPP, bistveno pomanjkljiva in zato odločbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi, I. in III. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, Bpp 145/2024 z dne 25. 4. 2024, se odpravita in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju: toženka) je z odločbo, Bpp 145/2024 z dne 25. 4. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), delno ugodilo prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je 8. 12. 2023 vložil A. A. (stranka z interesom v tem upravnem sporu), in mu dodelilo redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Kopru, št. P 139/2023, ki se vodi zaradi plačila odškodnine pcto. 50.000,00 EUR, in sicer od 9. 12. 2023 do prejema odločbe, s katero se postopek na I. stopnji zaključi (I. točka izreka). Zavrnilo je prošnjo stranke z interesom za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji v navedenem pravdnem postopku (II. točka izreka). Za izvajanje odobrene BPP iz I. točke izreka je določilo odvetnika B. B. iz Odvetniške pisarne A., d.o.o., ..., ki je podal soglasje k izvajanju BPP v navedeni zadevi (III. točka izreka). Izvajalca BPP je še poučilo o predložitvi napotnice skladno z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP; IV. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je stranka z interesom 8. 12. 2023 vložila prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. in II. stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Kopru, št. P 139/2023 (v nadaljevanju: predmetni pravdni postopek ali zadeva) ter kot oprostitev plačila sodne takse. Za izvajanje BPP je predlagala odvetnika A. A. in C. C. iz Odvetniške pisarne A., d.o.o., ...

3.Toženka se sklicuje na določbe 11., 12. in 13. člena ZBPP ter 8. in 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) in pojasnjuje, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP kot osnovni znesek minimalnega dohodka upošteva 465,34 EUR oziroma njegov dvakratnik v višini 930,68 EUR, kot premoženje pa se upošteva premoženje, ki dosega ali presega višino 22.336,32 EUR, ter osebni avtomobili ali enosledna vozila, ki presegajo vrednost 13.029,52 EUR (18. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, v nadaljevanju: ZUPJS).

4.Toženka ugotavlja, da je stranka z interesom slovenski državljan s prijavljenim stalnim in začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, I N 653/2023 z dne 24. 11. 2023, ki je postal pravnomočen istega dne, je razvidno, da je bila zakonska zveza med stranko z interesom in njegovo ženo razvezana; iz istega dne sklenjene sodne poravnave pa, da je mladoletna hčerka stranke z interesom zaupana v varstvo in vzgojo materi, stranka z interesom pa je zanjo dolžna plačevati preživnino. Glede na navedeno in upoštevajoč 10. člen ZUPJS je toženka štela, da je stranka z interesom samska oseba.

5.Na podlagi evidence FURS o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb je toženka ugotovila višino neto plače, ki jo je stranka z interesom prejela v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje (1.393,60 EUR), ter njen povprečni mesečni dohodek (464,53 EUR). Ugotovila je še, da stranka z interesom nima odprtega transakcijskega računa (v nadaljevanju: TRR) pri nobeni banki in da v letu 2023 ni prejela plačil za lobiranje. Kot pojasnjuje toženka, je na podlagi 33. člena ZBPP izpolnjevanje materialnega kriterija ugotavljala po uradni dolžnosti, pri čemer je pridobila podatke iz evidenc računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev, v zemljiški knjigi je preverila lastništvo nepremičnin, preverila je tudi lastništvo motornih vozil. Na tej podlagi ugotavlja, da stranka z interesom nima nematerializiranih vrednostnih papirjev, da ni lastnica nobene nepremičnine na območju Republike Slovenije ter da ni lastnica nobenega osebnega vozila. Glede na navedeno toženka zaključuje, da stranka z interesom izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP, saj njen mesečni povprečni dohodek (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, tj. 930,68 EUR, njeno premoženje ne presega 22.336,32 EUR oziroma vrednost osebnega vozila ne presega 13.029,52 EUR.

6.V nadaljevanju obrazložitve toženka zaključuje, da je izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP. Kot navaja, šteje, da je predmetna pravdna zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Pred Okrožnim sodiščem v Kopru se vodi pravdni postopek P 139/2023 zaradi plačila odškodnine (pcto. 50.000,00 EUR), v katerem je stranka z interesom udeležena kot tožeča stranka, od tožene stranke pa v navedenem pravdnem postopku zahteva plačilo odškodnine za duševne bolečine, ki jih je trpela zaradi kršitve in omejitve njenih temeljnih človekovih pravic s strani državnega organa tožene stranke. Toženka meni, da pravdni postopek, za katerega se uveljavlja dodelitev BPP, lahko pomembno vpliva na osebni položaj in eksistenco stranke z interesom ter da je zanjo pomoč pravnega strokovnjaka v pravdnem postopku bistvena in bo lahko vplivala na njegov rezultat.

Tožbene navedbe

7.Državno odvetništvo (v nadaljevanju: tožnica) je na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZBPP zoper izpodbijano odločbo vložilo tožbo v upravnem sporu iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). V tožbi je tožnica predlagala, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo, s katero je bila stranki z interesom dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku P 139/2023 na I. stopnji, ter odloči, da se prošnja stranke z interesom za dodelitev BPP v celoti zavrne. Ob tem je tožnica že v tožbi navedla, da ne izpodbija II. točke izreka izpodbijane odločbe, v nadaljevanju postopka pa izrecno pojasnila, da to odločbo izpodbija le v I. in III. točki izreka.

8.V tožbi pojasnjuje, da je toženka z izpodbijano odločbo stranki z interesom odobrila BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku, ki ga je stranka z interesom kot tam tožeča stranka sprožila zaradi plačila odškodnine za poseg v osebnostne pravice zoper državo Bosno in Hercegovino (v nadaljevanju: BiH) kot toženo stranko. Tožnica povzema razloge izpodbijane odločbe in že uvodoma opozarja, da so zelo skopi in da je toženka že na podlagi dejstva, da stranka z interesom uveljavlja plačilo odškodnine (za duševne bolečine), ocenila, da to pomembno vpliva na njen osebni položaj in eksistenco. Slednje naj bi izhajalo iz tožbe v postopku P 139/2023, ki jo je stranka z interesom predložila po pozivu toženke.

9.Tožnica izpostavlja, da je toženka stranki z interesom odobrila brezplačno pravno svetovanje in zastopanje v kar šestnajstih postopkih. Ob pravilni uporabi določb ZBPP, pravilni uporabi pravil postopka o prosti presoji dokazov ter popolni ugotovitvi dejanskega stanja pa bi morala odločiti, da stranka z interesom ne izpolnjuje pogojev, ki jih ZBPP predpisuje za dodelitev BPP. Po prepričanju tožnice je zahteva stranke z interesom, ki ima visoko pravno izobrazbo in se sama javno prikazuje kot odličen strokovnjak na premoženjskem področju in svetovalec za prenos poslovanja izven Republike Slovenije, v nasprotju s predpisi, ki varujejo socialno šibke člane družbe, ter načeli pravičnosti in morale. Toženka mora pri odločanju o dodelitvi BPP ravnati ekonomično in preprečevati zlorabo pravice do BPP. Le tako se uresničuje namen BPP, ki je v tem, da se izključno socialno šibkim osebam zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva. Izigravanje določb ZBPP je sprevrženo in ga toženka ne sme dopustiti. Sodna praksa je že zavzela stališče, da pravica pridobiti BPP ni ustavna pravica, zato lahko zakonodajalec opredeli pogoje oziroma zadeve, za katere BPP ne bo predvidena. Predmetna pravdna zadeva je ena od takih zadev.

10.Kot opozarja tožnica, ima glede objektivnega (vsebinskega) pogoja, ki mora biti podan za dodelitev BPP, izpodbijana odločba skope razloge oziroma jih v smislu pravnega sklepanja sploh nima. Izpolnjevanje kriterijev po prvi in drugi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP je zahtevano kumulativno. BPP ni mogoče avtomatično dodeliti vsakomur, ki se po lastni volji znajde v sodnem postopku ter podpiše na obrazcu predpripravljeno izjavo, da ne zmore stroškov sodnega postopka, in morda še kakšno splošno trditev o pomenu zadeve zanj. Izpolnjevanje pogojev je prosilec za BPP dolžan vsaj s stopnjo verjetnosti dokazati. O tem, zakaj tožba proti državi BiH, ki jo na pravni podlagi slovenske ustavne ureditve (26. člen Ustave Republike Slovenije) uveljavlja stranka z interesom, ni očitno nerazumna, izpodbijana odločba nima razlogov. Prav tako nima konkretnih, s stranko z interesom povezanih razlogov, kako bo zadeva vplivala na njen osebni in socialno-ekonomski položaj. Stranka z interesom je samska oseba, visoko izobražena in se ukvarja z različnimi dejavnostmi (dokazila o tem se nahajajo v spisu Bpp 1175/2023), pri čemer sama o izpolnjevanju omenjenega pogoja ni pojasnila ničesar, zato ni razvidno, na podlagi česa je takšen zaključek napravila toženka. Stranka z interesom je na skupnem enotnem seznamu šestnajstih zadev navedla le številko predmetnega pravdnega postopka in kasneje predložila še tožbo. Izpodbijana odločba tako glede pogoja iz 24. člena ZBPP nima razlogov, ki bi segali nad prepisovanje teorije in zakonskih določb. Dokazne presoje okoliščin in dejstev o konkretni zadevi, za katero se dodeljuje BPP, ni. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba procesno pomanjkljiva, saj je ni moč preizkusiti.

11.Kljub temu po mnenju tožnice zadeve ni potrebno vrniti v ponovni postopek toženki in tega ne predlaga, saj ocenjuje, da lahko sodišče samo ugotovi, da stranka z interesom - glede na podatke, ki jih je predložila v obravnavanem postopku, podatke iz javnih evidenc ter javno znane podatke - pogojev za dodelitev BPP za predmetni pravdni postopek ne izpolnjuje. Po oceni tožnice iz okoliščin primera izhaja, da stranka z interesom zlorablja možnost BPP, njena pričakovanja pa so v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. V prvi vrsti tožnica opozarja, da je toženka spregledala oziroma ni upoštevala izjave stranke z interesom v tožbi v zadevi P 139/2023, v kateri ta na koncu jasno izpostavi, da odškodnine ne bo uporabila za reparacijo lastne škode, temveč jo bo namenila tuji organizaciji oziroma instituciji. Ob takšni izjavi predmetna pravda evidentno ne more biti pomembna za njen osebni in socialno-ekonomski položaj. Povsem zmotno je tudi, če je morda toženka štela, da bo imela predmetna pravdna zadeva vpliv na ohranjanje osebnega kontakta stranke z interesom z družino - odškodninska tožba, vložena proti tuji državi, že pojmovno na starševske stike ali vzgojo otrok ne more vplivati.

12.Glede presoje izpolnjenosti subjektivnega, tj. materialnega oziroma finančnega kriterija za dodelitev BPP tožnica ugovarja, da toženka ni upoštevala dejstev, ki jih stranka z interesom sama javno razglaša in oglaša. Ta dejstva bi lahko upoštevala vsaj v smeri, da je verjetno, da je stranka z interesom (kot sama na spletnih straneh, v pravnih nasvetih v medijih, na reklamnih panojih itd. svetuje drugim) svoje poslovanje preselila v BiH, za dohodke, ki jih pridobiva v tuji državi, pa ni predložila nobenih dokazil. Da premoženjske evidence in neobstoječi računi v Republiki Sloveniji ne kažejo celotnega premoženja stranke z interesom, dokazuje tudi njena izjava v zapisniku o razvezi zakonske zveze, I N 653/2023 z dne 24. 11. 2023, ki ga je sama predložila v obravnavanem Bpp postopku, toženka pa tega ni upoštevala ali pa je to spregledala. V zvezi z ugotavljanjem premoženjskega stanja, povezanega z zmožnostjo preživljanja mladoletne hčerke, je namreč stranka z interesom izjavila, da prejema darila iz tujine. Četudi višine teh sredstev "ni mogla definirati", je edino pravilno sklepati, da sredstva niso neznatna, saj jih je sama izpostavila. Ugotovitve v izpodbijani odločbi glede materialnega kriterija tako niso pravilne. Toženka je sledila le navedbam stranke z interesom v obrazcu BPP št. 1 ter podatkom iz javno dostopnih evidenc v Republiki Sloveniji.

13.Tožnica navaja še, da se ZBPP glede ugotavljanja materialnega položaja sklicuje na ZSVarPre. Zato je ob pravilni razlagi nujno treba upoštevati tudi splošno načelo iz tega zakona (ki je predpogoj, da se sploh pristopi k ugotavljanju premoženja), tj. da po 2. členu ZSVarPre socialna pomoč pripada le tistim, ki si materialne varnosti oziroma normalnih dohodkov ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Upoštevanje zgolj podatkov, navedenih v prošnji stranke z interesom, in podatkov iz javno dostopnih premoženjskih evidenc v Republiki Sloveniji, je po mnenju tožnice pretirano formalno in ni materialnopravno pravilno. Oseba s takšno izobrazbo, strokovnim znanjem, izkušnjami in nenazadnje življenjskim slogom, kot to sebi javno pripisuje in izkazuje stranka z interesom, zagotovo lahko poskrbi za svojo materialno varnost, navkljub plačevanju odvetnika. Vsak drugačen zaključek je črkobralstvo. Tožbi je tožnica priložila izpodbijano odločbo in kot dokaze predlagala še odločbo toženke Bpp 1175/2023 in vpogled v spis Bpp 1175/2023 ter fotografije plakatov, izpis podatkov podjetja B., d.o.o. in objave člankov iz zavihka "Mediji o nas" s spletne strani ...

Nadaljnji potek upravnega spora

14.Toženka je sodišču predložila upravni spis obravnavane zadeve Bpp 145/2024, predložila je tudi upravni spis zadeve Bpp 1175/2023. Odgovora na tožbo ni podala.

15.Sodišče je tožbo vročilo tudi stranki z interesom, ki odgovora na tožbo ni podala.

16.Dne 27. 11. 2024 je sodišče v tem upravnem sporu opravilo javno glavno obravnavo v navzočnosti tožničine pooblaščenke ter stranke z interesom. Pravilno vabljena toženka se glavne obravnave ni udeležila, je pa predhodno v vlogi z dne 21. 10. 2024 sporočila, da soglaša, da sodišče odloči na podlagi listin brez glavne obravnave, in da se glavni obravnavi odpoveduje.

17.Tožničina pooblaščenka je na glavni obravnavi izrecno pojasnila, da izpodbija le I. in III. točko izreka izpodbijane odločbe, sicer pa je vztrajala pri tožbenih navedbah.

18.Stranka z interesom je v spis vložila sklep Višjega sodišča v Kopru, I Cp 583/2024 z dne 8. 11. 2024, in sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, II P 489/2024 z dne 9. 10. 2023, s katerima je bilo ugodeno njenima predlogoma za oprostitev plačila sodne takse. Sprašuje se, zakaj Državno odvetništvo ni vložilo tožbe zoper ta sklepa. Izpostavila je ugotovitve iz obrazložitve sklepa II P 489/2024, iz katerih sledi, da nima nobenega premoženja. Pojasnila je, da so listine, ki jih je v upravnem sporu predložila tožnica, fotografirani jumbo panoji podjetja B., d.o.o., katerega lastnica pa je že od ustanovitve bivša žena stranke z interesom, D. D. Zato ti dokazi nimajo nobene dokazne vrednosti, saj ne dokazujejo premoženja stranke z interesom. Poudarila je, da v tujini nima nobenega računa, kar sta preverjala stečajno sodišče v stečajnem postopku in Finančna uprava RS v postopku za plačilo davčnega dolga. Tožnica je dolžna za svoje trditve predložiti dokaze, vključno s številkami računov, banko in državo. V zvezi s tožbenimi trditvami, da ima stranka z interesom prihodke v BiH, je ta navedla, da v BiH ni zaposlena, niti tam nima nepremičnin ali premičnin. Republika Slovenija nima sklenjenega bilateralnega sporazuma, na podlagi katerega bi lahko slovenski državljan in rezident postal lastnik nepremičnin v BiH. Tudi premičnin slovenski rezident v BiH po zakonu ne more kupovati.

19.Kot je še navedla stranka z interesom, je imela do maja 2024 štiriletno prepoved vstopa v BiH zaradi suma terorizma. Šele s sodbo sodišča BiH v Sarajevu z dne 23. 5. 2024, C1 3 U 04390023U, je bila ta nezakonita prepoved ukinjena, saj ni bilo dokazov, da je stranka z interesom terorist, s prepovedjo pa so ji bile kršene človekove pravice. S sodbo, ki je na spletu objavljena v cirilici, je bila napotena na pravdo in kazenski pregon uradnih oseb, ki so nezakonito prepoved sprejele. Tožba v predmetni pravdni zadevi je tožba, na katero je bila napotena, zato prereka navedbe, da je nepotrebna, nesmiselna oziroma da je vprašljiv njen uspeh. Stranka z interesom poudarja, da 8. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju: EKČP) zagotavlja pravico do družinskega življenja, sama pa zaradi nezakonite prepovedi vstopa v BiH štiri leta ni videla svojih mladoletnih otrok, ki sta bosanska državljana in živita v BiH s svojo materjo. V skladu z EKČP nihče ne sme kratiti pravice do družinskega življenja, razen če je to določeno s pravnomočno sodno odločbo. V njenem primeru pa je nezakonito prepoved izrekel šef muslimanske tajne policije E. E., zoper katerega zato bosansko tožilstvo vodi kazenski pregon zaradi zlorabe položaja.

20.Pooblaščenka tožnice je navedla, da so očitki, ki jih usmerja zoper toženko v zvezi z ugotavljanjem materialnega kriterija ti, da ni bilo upoštevano, da premoženje v Republiki Sloveniji ni edino premoženje stranke z interesom. Zato na glavni obravnavi predložena sklepa, s katerima je bilo ugodeno njenim predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, nimata nobene teže. V zvezi s pozivom stranke z interesom, naj tožnica predloži dokazila o njenem premoženju v tujini, je tožničina pooblaščenka pojasnila, da s konkretnejšimi podatki o tem ne razpolaga, saj bi jih sicer predložila. Meni, da je izkazana povezanost stranke z interesom s podjetjem B., d.o.o., saj ima v njem položaj odgovorne osebe. Njene navedbe o potrebnosti tožbe in da je bila napotena na njeno vložitev, pa niso izkazane.

21.Stranka z interesom je tožnico ponovno pozvala, da predloži dokaze o njenem premoženju. Tožničine trditve o tem je označila kot groteskne glede na to, da ni navedla, katero je to premoženje, v kakšni obliki je in v kateri državi naj bi se nahajalo. V pravu je tožnik tisti, ki mora predložiti dokaze za svoje trditve. Stranka z interesom je še poudarila, da je treba razlikovati lastnika družbe od odgovorne osebe v družbi, ki pa nima deleža v družbi, ampak dela za plačo, ki jo določi lastnik, prav tako nima deleža na dobičku družbe, niti na delu kupnine v primeru prodaje podjetja.

22.Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi vpogledalo listine v upravnih spisih Bpp 145/2024 in Bpp 1175/2023 ter listinske dokaze, ki jih je v upravnem sporu predložila tožnica - to so: izpodbijana odločba (v sodnem spisu priloga A1), fotografije plakatov s pozivi za odprtje podjetja v BiH (A2), izpis osnovnih podatkov podjetja B., d.o.o. (A3), članki z davčnimi nasveti stranke z interesom v ... (A4 do A6), vpogledalo je tudi sklep Višjega sodišča v Kopru, I Cp 583/2024 z dne 8. 11. 2024, in sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, II P 489/2024 z dne 9. 10. 2023, ki ju je na glavni obravnavi predložila stranka z interesom. Pooblaščenka tožnice in stranka z interesom sta izjavili, da ugovorov zoper dokazni sklep nimata.

Presoja sodišča

23.Tožba je utemeljena.

24.Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost izpodbijane odločbe v delu, v katerem jo izpodbija tožnica, torej odločitve toženke, ki je delno ugodila prošnji stranke z interesom za dodelitev BPP in ji dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v predmetnem pravdnem postopku, in sicer od 9. 12. 2023 do prejema odločbe, s katero se postopek na I. stopnji zaključi, ter za izvajanje odobrene BPP določila odvetnika B. B.

25.ZBPP v zvezi z redno BPP v tretjem odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom.

26.V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

27.Toženka je pri presoji, ali stranka z interesom izpolnjuje materialni kriterij za dodelitev BPP, postopala po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP, po kateri materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Tudi iz prvega odstavka 33. člena ZBPP izhaja, da lahko strokovna služba za BPP zaradi izvajanja tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov zbere podatke o materialnem položaju prosilca oziroma upravičenca iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ter druge podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena (to so podatki, ki jih mora vsebovati prošnja za BPP), in sicer med drugim tudi, kadar je to potrebno, da se odloči o dodelitvi BPP in preveri podatke v prošnji. Zaradi uresničevanja načela materialne resnice (8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju: ZUP) pa je skladno z določbami 164. člena ZUP, vse v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, v postopku odločanja o dodelitvi BPP mogoče in treba upoštevati ter dokazno oceniti tudi dokaze, pridobljene iz drugih virov (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 331/2024 z dne 11. 3. 2024).

28.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka pridobila podatke iz več dostopnih ji evidenc, ki se vodijo v Republiki Sloveniji, ter da je na njihovi podlagi in na podlagi podatkov, ki jih je v prošnji za BPP navedla stranka z interesom, zaključila, da ta izpolnjuje materialni kriterij za dodelitev BPP. Sodišče v zvezi s tem glede na tožbene ugovore pojasnjuje, da zadostne podlage za ugotovitev, da ima stranka z interesom še drugo premoženje, ne dajejo fotografije oglasov na velikih plakatih, ki jih je predložila tožnica v upravnem sporu in iz katerih naj bi izhajalo, da stranka z interesom oglašuje poslovanje v BiH zaradi nižjih davkov. Iz predloženih listin tožnice ni razvidno, ne kje, ne kdaj so (bili) plakati objavljeni, prav tako tudi ne, da gre za izvajanje aktivnosti stranke z interesom, ki bi presegale njene zadolžitve iz zaposlitve pri družbi B., d.o.o. Na tej podlagi zato sodišče ne more zaključiti, da ima stranka z interesom še drugo premoženje ali dohodke, ki jih toženka v izpodbijani odločbi ni ugotovila in upoštevala. Obstoja dodatnega premoženja ali dohodkov stranke z interesom ne dokazujejo niti njeni nasveti bralcem v rubriki ..., na katere se posplošeno sklicuje tožnica. Ob odsotnosti konkretnih navedb tožnice in dokazov o tem, kje in na kakšen način naj bi stranka z interesom pridobivala premoženje oziroma dohodke v BiH, ker naj bi tja preselila svoje poslovanje, sodišče tudi na te razloge zaključka, da je toženka dejansko stanje v zvezi z dohodki in premoženjem stranke z interesom zmotno in nepopolno ugotovila, ne more opreti.

29.Sodišče dalje pojasnjuje, da toženka ni bila dolžna ugotavljati, ali je stranka z interesom v ugotovljenem materialnem položaju zaradi okoliščin, na katere sama ne more vplivati. Prvi odstavek 14. člena ZBPP določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po drugem odstavku 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.

30.Kot izpostavlja tožnica, je v 2. členu ZSVarPre določeno, da je denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Tudi v tretjem odstavku 6. člena ZSVarPre je predpisano, da so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V prvem odstavku 28. člena ZSVarPre je določeno, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedle do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. V drugem odstavku tega člena so podrobneje navedene takšne situacije.

31.Sodišče ugotavlja, da določbe 2. člena, tretjega odstavka 6. člena ter 28. člena ZSVarPre niso določbe, na uporabo katerih napotujeta prvi in drugi odstavek 14. člena ZBPP. V zvezi s tem pojasnjuje, da so določbe 14. člena ZBPP s prej povzeto vsebino v veljavi od uveljavitve novele ZBPP-C dne 4. 4. 2015 (Uradni list RS, 19/2015). Pred tem je ZBPP (upoštevaje novelo ZBPP-B, ki se je uporabljala od 1. 9. 2008) določal, da se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, 3/07-UPB do 122/07-odločba US, v nadaljevanju: ZSV). Navedene določbe ZSV so opredeljevale (le) vrste in višino premoženja, ki se je upoštevalo pri odločanju o dodelitvi denarne socialne pomoči. Že tedaj pa je ZSV v 21. in 24. členu določal tudi, da so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, oziroma da do nje niso upravičene osebe, ki ne dosegajo minimalnega dohodka iz razlogov, na katere so mogle vplivati oziroma lahko vplivajo, ali ki brez utemeljenih razlogov zavračajo, se izogibajo ali opuščajo aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedle do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja njihovega socialnega položaja ali njihovih družinskih članov. Na uporabo teh določb ZSV o t.i. krivdnih razlogih, ki izključujejo upravičenost do denarne socialne pomoči, ZBPP pred novelo ZBPP-C, torej pred 4. 4. 2015 ni napotoval. Iz obrazložitve predloga ZBPP-C z dne 11. 12. 2014, objavljenega na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije, izhaja, da predlagana sprememba 14. člena ZBPP v celoti določa način ugotavljanja materialnega položaja prosilca in njegove družine, vendar se obseg tega v ničemer ne razlikuje od dotedanjega ugotavljanja finančnega položaja po prvem odstavku tedaj veljavnega 12. člena ZBPP. Ta je v zvezi z redno BPP, skoraj enako kot sedaj prvi odstavek 14. člena ZBPP, določal, da se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.

32.Glede na povedano in še ob upoštevanju besedila drugega odstavka 14. člena ZBPP, ki na uporabo določb ZSVarPre o načinu ugotavljanja materialnega položaja prosilca napotuje (le) zaradi ugotavljanja materialnega položaja prosilca, torej materialnega položaja prosilca, kakršen obstaja v času odločanja o prošnji za dodelitev redne BPP, sodišče zaključuje, da toženka pri odločanju o dodelitvi BPP (tudi v času od uporabe ZBPP-C, torej od 4. 4. 2015 dalje) ni dolžna ugotavljati, ali se je prosilec za BPP v slabem materialnem položaju znašel zaradi okoliščin, na katere sam ne more vplivati.

33.Pač pa tožnica v zvezi s presojo izpolnjevanja materialnega kriterija za dodelitev BPP v konkretni zadevi utemeljeno opozarja, da je stranka z interesom sama v postopku izdaje izpodbijane odločbe predložila zapisnik Okrožnega sodišča v Mariboru, I N 653/2023 z dne 24. 11. 2023, iz katerega je poleg ostalega razvidna njena izrecna izjava, da prejema tudi darila iz tujine, katerih višine pa ne more definirati. Do pomena te listine oziroma v njej vsebovane izjave stranke z interesom se toženka, čeprav je navedena okoliščina lahko pomembna za odločitev (prim. 23. člen ZSVarPre), v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila, niti ni stranke z interesom pozvala, naj navedeno konkretizira. Ob takšni izjavi stranke z interesom v listini, ki jo je sama predložila, je bilo namreč na le-tej breme, da pojasni, za kakšna darila in v kakšni vrednosti gre ter kdaj naj bi jih preje(ma)la. Posledično tožnica upravičeno ugovarja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe s tega vidika pomanjkljiva in da toženka dejanskega stanja v zvezi z materialnim položajem stranke z interesom ni pravilno oziroma popolnoma ugotovila.

34.Sodišče mora glede na tožbene ugovore dalje pojasniti, da tožbe zoper izpodbijano odločitev tožnica ne more utemeljiti s poudarjanjem, da je stranka z interesom visoko izobražen pravnik. V določbah ZBPP, kot se je sodna praksa že izrekla, ni podlage za stališče, da lahko toženka prošnjo za dodelitev BPP zavrne iz razloga, ker ima prosilec pravno izobrazbo (prim. sodbe IV U 45/2018, IV U 74/2018, IV U 75/2018, vse z dne 23. 5. 2018, ter II U 103/2020 z dne 8. 7. 2020). K temu je še dodati, da je stranka z interesom, kot izhaja iz njenih neprerekanih navedb, doktor davčnega, ne odškodninskega prava. Zaradi učinkovitega uresničevanja pravice do sodnega varstva ji torej iz navedenega razloga dodelitve BPP ni mogoče odkloniti. Na ta razlog tako tudi ni mogoče opreti tožbenih očitkov o zlorabi pravice do BPP, ki so tudi sicer preveč splošni, da bi sodišče lahko nanje oprlo drugačno odločitev.

35.Utemeljeni pa so tožbeni ugovori, da je obrazložitev izpodbijane odločbe glede presoje objektivnega (vsebinskega) pogoja za dodelitev BPP, kot je predpisan v 24. členu ZBPP, bistveno pomanjkljiva in zato odločbe ni mogoče preizkusiti.

36.ZBPP v prvem odstavku 24. člena določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja). Relevantne okoliščine so v tej zakonski določbi (v prvi in drugi alineji) navedene primeroma, kar obenem pomeni, da toženka dodelitev BPP zavrne, če je zadeva očitno nerazumna oziroma prosilec v njej nima verjetnih izgledov za uspeh, kot to predvideva prva alineja, ali pa če zadeva za prosilca nima pomena, kot je opredeljen v drugi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

37.V zvezi z navedenim tožnica upravičeno ugovarja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na podlagi katerih konkretnih okoliščin in dokazov je toženka napravila zaključek, da je pravdni postopek, za katerega stranka z interesom uveljavlja dodelitev BPP, pomemben za njen osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma da je pričakovani izid zadeve za stranko z interesom ali njeno družino življenjskega pomena (v smislu druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP). Tudi po presoji sodišča pa bi to v odločbi moralo biti pojasnjeno, še zlasti glede na navedbo stranke z interesom v predloženi tožbi iz predmetne pravdne zadeve, da bo celotno odškodnino, ki jo bo prejela, namenila U.S. Department of State (Foreign Terrorist Organizations). Glede na tožbene ugovore sodišče dodaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi oziroma zakaj je morda toženka štela, da bo imela pravda P 139/2023 vpliv na ohranjanje osebnega stika stranke z interesom z otrokoma v BiH.

38.Poleg tega tožnica utemeljeno opozarja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali je in na podlagi česa je toženka opravila presojo dejstev in okoliščin zadeve, za katere je dodelila BPP, v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Tudi sodišče namreč ugotavlja, da je toženka v obrazložitvi odločbe predmetno pravdno zadevo zgolj skopo opredelila. Pri tem ni, vsekakor ne eksplicitno, pojasnila niti, da gre za odškodninsko tožbo, vloženo v Republiki Sloveniji zoper tujo državo zaradi ravnanja državnega organa te tuje države. O tem, na podlagi česa je ocenila, da pravdna zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima stranka z interesom v njej verjetne izglede za uspeh, toženka ni navedla ničesar. Tožnica ima torej prav, ko poudarja, da dokazne presoje okoliščin in dejstev o konkretni pravdni zadevi, za katero se dodeljuje BPP, v izpodbijani odločbi ni. To pomeni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe tudi z vidika obstoja objektivnega (vsebinskega) pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP bistveno pomanjkljiva ter da toženka tudi dejanskega stanja v zvezi s tem pogojem za dodelitev BPP ni popolnoma ugotovila.

39.Kot izhaja iz povedanega, je torej obrazložitev izpodbijane odločbe bistveno pomanjkljiva, zaradi česar odločitve toženke ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP ter 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, prav tako pa tudi ni mogoče zaključiti, da je toženka dejansko stanje pravilno in popolnoma ugotovila.

40.Sodišče je zato na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo v izpodbijani I. in posledično tudi III. točki izreka odpravilo ter zadevo v tem obsegu, v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1, vrnilo toženki v ponovni postopek. Sodišče ni sledilo tožbenemu predlogu, naj izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravi ter skladno s prvim odstavkom 65. člena ZUS-1 o zadevi samo odloči v sporu polne jurisdikcije. Podatki dosedanjega postopka, kot izhaja iz obrazložitve te sodbe, namreč zanesljive podlage za to ne dajejo. Toženka bo morala v ponovnem postopku ugotoviti vse relevantne okoliščine in ob upoštevanju stališč iz te sodbe ponovno presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji (tako materialni, kot tudi objektivni) za dodelitev BPP stranki z interesom v predmetni pravdni zadevi.

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 14, 24 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.