Jedro

Jedro

Nižji sodišči sta ugotovili, da pooblastilo oškodovane družbe navedenima zaposlenima izhaja iz pogodbe o zaposlitvi za poslovodjo oziroma oddelkovodjo trgovine. Po pojasnilu družbe in predloženem opisu delovnih nalog so ti zaposleni, med drugim, zadolženi, da skrbijo in varujejo ter upravljajo s premoženjem v trgovini, kar zajema tudi podajo predloga za pregon. Sodišče je izpolnjenost procesne predpostavke dodatno utemeljilo z ugotovitvijo, da je oškodovana družba za obsojenca kot storilca kaznivega dejanja izvedela z vabilom na narok, vročenim dne 1. 9. 2022, zaradi česar se glede na določilo prvega odstavka 52. člena ZKP šteje za pravočasnega tudi predlog za pregon podan na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2022, ko je nanj pristopil pooblaščenec G. G. in priložil pooblastilo oškodovane družbe.

Nižji sodišči sta ugotovili, da pooblastilo oškodovane družbe navedenima zaposlenima izhaja iz pogodbe o zaposlitvi za poslovodjo oziroma oddelkovodjo trgovine. Po pojasnilu družbe in predloženem opisu delovnih nalog so ti zaposleni, med drugim, zadolženi, da skrbijo in varujejo ter upravljajo s premoženjem v trgovini, kar zajema tudi podajo predloga za pregon. Sodišče je izpolnjenost procesne predpostavke dodatno utemeljilo z ugotovitvijo, da je oškodovana družba za obsojenca kot storilca kaznivega dejanja izvedela z vabilom na narok, vročenim dne 1. 9. 2022, zaradi česar se glede na določilo prvega odstavka 52. člena ZKP šteje za pravočasnega tudi predlog za pregon podan na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2022, ko je nanj pristopil pooblaščenec G. G. in priložil pooblastilo oškodovane družbe.

Glede na določbo prvega odstavka 52. člena ZKP je sodišče tudi v zvezi s tem dejanjem dodatno utemeljilo, da je oškodovana družba za storilca kaznivega dejanja izvedela z vabilom za narok na glavno obravnavo dne 30. 8. 2022, zaradi česar je predlog za pregon, podanem na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2022, na katerega je pristopil H. H. in priložil pooblastilo oškodovane družbe, na tej podlagi štelo za pravočasnega.

Glede na določbo prvega odstavka 52. člena ZKP je sodišče tudi v zvezi s tem dejanjem dodatno utemeljilo, da je oškodovana družba za storilca kaznivega dejanja izvedela z vabilom za narok na glavno obravnavo dne 30. 8. 2022, zaradi česar je predlog za pregon, podanem na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2022, na katerega je pristopil H. H. in priložil pooblastilo oškodovane družbe, na tej podlagi štelo za pravočasnega.

Izrek

Izrek

I.Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

I.Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II.Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

II.Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

Obrazložitev

A.

1.Okrajno sodišče v Novem mestu je s sodbo z dne 17. 4. 2024 pod točko I izreka obsojenega Vojka Šarkezija spoznalo za krivega storitve dveh nadaljevanih kaznivih dejanj tatvine po drugem odstavku 204. člena v zvezi s prvim odstavkom 54. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter mu za nadaljevano kaznivo dejanje pod točko 1/1. in 1/2. določilo kazen sedem mesecev zapora, za nadaljevano kaznivo dejanje pod točko 1/3. in 1/4. pa kazen pet mesecev zapore ter mu upoštevaje 3. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen enajst mesecev zapora. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je obsojencu naložilo v plačilo premoženjskopravni zahtevek oškodovane družbe B., d. o. o., v znesku 609,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 219,99 EUR od 7. 5. 2019 dalje do plačila in od zneska 389,99 EUR od 23. 6. 2019 dalje do plačila, premoženjskopravni zahtevek oškodovane družbe C., d. d. v znesku 65,07 EUR in premoženjskopravni zahtevek oškodovane družbe D., d. o. o., v znesku 46,46 EUR, v presežku pa je oškodovano družbo napotilo na pravdo. Obsojencu je v izrečeno kazen vštelo čas prestan v priporu od dne 21. 5. 2023 od 11.50 ure do 26. 5. 2023 do 15.00 ure ter ga glede obsodilnega dela po četrtem odstavku 95. člena ZKP oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz drugega odstavka 92. člena ZKP, razen morebitno krivdno povzročenih stroškov. Pod točko II izreka je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 357. člena ZKP zoper obdolženca zavrnilo obtožbo, ki mu je očitala storitev štirih kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 ter dveh kaznivih dejanj goljufije po petem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena KZ-1 in odločilo, da v zavrnilnem delu stroški kazenskega postopka po drugem odstavku 92. člena ZKP obremenjujejo proračun, kolikor se dajo izločiti iz skupnih stroškov. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo obsojenčevega zagovornika, vloženo zoper obsodilni del, zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojenca pa oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.

A.

2.Zoper pravnomočno sodbo je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil obsojenčev zagovornik iz vseh zakonskih razlogov ter Vrhovnemu sodišču predlagal, da zahtevi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odloči, da se zavrnejo vse obtožbe zoper obsojenca, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v "ponovno" sojenje.

1.Okrajno sodišče v Novem mestu je s sodbo z dne 17. 4. 2024 pod točko I izreka obsojenega Vojka Šarkezija spoznalo za krivega storitve dveh nadaljevanih kaznivih dejanj tatvine po drugem odstavku 204. člena v zvezi s prvim odstavkom 54. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter mu za nadaljevano kaznivo dejanje pod točko 1/1. in 1/2. določilo kazen sedem mesecev zapora, za nadaljevano kaznivo dejanje pod točko 1/3. in 1/4. pa kazen pet mesecev zapore ter mu upoštevaje 3. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen enajst mesecev zapora. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je obsojencu naložilo v plačilo premoženjskopravni zahtevek oškodovane družbe B., d. o. o., v znesku 609,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 219,99 EUR od 7. 5. 2019 dalje do plačila in od zneska 389,99 EUR od 23. 6. 2019 dalje do plačila, premoženjskopravni zahtevek oškodovane družbe C., d. d. v znesku 65,07 EUR in premoženjskopravni zahtevek oškodovane družbe D., d. o. o., v znesku 46,46 EUR, v presežku pa je oškodovano družbo napotilo na pravdo. Obsojencu je v izrečeno kazen vštelo čas prestan v priporu od dne 21. 5. 2023 od 11.50 ure do 26. 5. 2023 do 15.00 ure ter ga glede obsodilnega dela po četrtem odstavku 95. člena ZKP oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz drugega odstavka 92. člena ZKP, razen morebitno krivdno povzročenih stroškov. Pod točko II izreka je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 357. člena ZKP zoper obdolženca zavrnilo obtožbo, ki mu je očitala storitev štirih kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 ter dveh kaznivih dejanj goljufije po petem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena KZ-1 in odločilo, da v zavrnilnem delu stroški kazenskega postopka po drugem odstavku 92. člena ZKP obremenjujejo proračun, kolikor se dajo izločiti iz skupnih stroškov. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo obsojenčevega zagovornika, vloženo zoper obsodilni del, zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojenca pa oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.

3.Vrhovna državna tožilka Irena Kuzma je skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP odgovorila na zahtevo za varstvo zakonitosti in v odgovoru predlagala njeno zavrnitev. Meni, da je višje sodišče pojasnilo teoretična izhodišča, kdaj je izpolnjena procesna predpostavka, da je predlog za pregon podala upravičena oseba in je bil predlog dan pravočasno, skladno z uveljavljeno sodno prakso, zaradi česar ocenjuje, da v zahtevi uveljavljane kršitve niso podane.

2.Zoper pravnomočno sodbo je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil obsojenčev zagovornik iz vseh zakonskih razlogov ter Vrhovnemu sodišču predlagal, da zahtevi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odloči, da se zavrnejo vse obtožbe zoper obsojenca, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v "ponovno" sojenje.

4.Z odgovorom sta bila seznanjena obsojenec in njegov zagovornik. O odgovoru se je izjavil zagovornik, ki vztraja pri navedbah in predlogu zahteve.

3.Vrhovna državna tožilka Irena Kuzma je skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP odgovorila na zahtevo za varstvo zakonitosti in v odgovoru predlagala njeno zavrnitev. Meni, da je višje sodišče pojasnilo teoretična izhodišča, kdaj je izpolnjena procesna predpostavka, da je predlog za pregon podala upravičena oseba in je bil predlog dan pravočasno, skladno z uveljavljeno sodno prakso, zaradi česar ocenjuje, da v zahtevi uveljavljane kršitve niso podane.

B.

4.Z odgovorom sta bila seznanjena obsojenec in njegov zagovornik. O odgovoru se je izjavil zagovornik, ki vztraja pri navedbah in predlogu zahteve.

5.Vložnik ocenjuje, da sta izpodbijani sodbi nezakoniti, saj sta nižji sodišči prekršili predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca oziroma ali je podan pravočasen predlog oškodovanca za pregon, s čimer uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

B.

6.Predlagalni delikti so uradno pregonljiva kazniva dejanja, pri katerih zakon upošteva interes oškodovanca, njihov pregon pa se prične (in nadaljuje) le na predlog. Vprašanje podaje predloga za pregon po upravičeni osebi torej predstavlja procesno predpostavko za vodenje kazenskega postopka za predlagalne delikte in jo mora izkazati že državni tožilec, ki obtožni akt zastopa. Če pred uvedbo postopka ali med njim nastane dvom o teh vprašanjih zaradi ugovora obrambe ali na podlagi drugih okoliščin, pa ga je dolžno razjasniti sodišče. Vrhovno sodišče se je že večkrat opredelilo

do vprašanja obličnosti predloga za pregon in upravičene osebe za njegovo podajo. Predlog za pregon je procesna izjava oškodovanca, s katero izrazi svojo procesno voljo, da se zoper obdolženca sproži kazenski postopek. Zakon obličnosti predloga ne predpisuje, pomembno je le, da je oškodovančeva volja izražena jasno in nedvoumno. Po določbah 147. člena ZKP se lahko ovadbo poda ustno ali pisno tudi pri pristojnem državnem organu. Kdo je oškodovanec, sodišče ugotavlja izključno na podlagi formalnih zakonskih pogojev, navedenih v šesti alinei 144. člena ZKP, po kateri je oškodovanec tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena. Predlog za pregon lahko poda oškodovanec sam, za vložitev predloga oziroma ovadbe pa lahko pooblasti tudi drugo osebo; to lahko stori tudi na povsem neformalen način (ustno, neposredno, po telefonu, lahko tudi s konkludentnimi dejanji). Odločilno pri tem je, da je oškodovanec svojo voljo, naj se storilec kaznivega dejanja kazensko preganja in da to njegovo odločitev prenese pristojnemu organu druga oseba, nedvomno izrazil. Kadar je s kaznivim dejanjem oškodovana pravna oseba lahko voljo za pregon storilca z vložitvijo predloga za pregon izjavijo njeni zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci. Zaposleni lahko poda predlog za pregon le na podlagi posebnega pooblastila.

5.Vložnik ocenjuje, da sta izpodbijani sodbi nezakoniti, saj sta nižji sodišči prekršili predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca oziroma ali je podan pravočasen predlog oškodovanca za pregon, s čimer uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

V obravnavani zadevi se obsojencu očita storitev dveh nadaljevanih kaznivih dejanj tatvine na škodo družb B., C. in D.. Predlog za pregon za nadaljevano kaznivo dejanje na škodo družbe B. (očitek 1/1. in 1/2.) sta podala vodja poslovalnice E. E. in oddelkovodja F. F. Nižji sodišči sta ugotovili, da pooblastilo oškodovane družbe navedenima zaposlenima izhaja iz pogodbe o zaposlitvi za poslovodjo oziroma oddelkovodjo trgovine. Po pojasnilu družbe in predloženem opisu delovnih nalog so ti zaposleni, med drugim, zadolženi, da skrbijo in varujejo ter upravljajo s premoženjem v trgovini, kar zajema tudi podajo predloga za pregon. Sodišče je izpolnjenost procesne predpostavke dodatno utemeljilo z ugotovitvijo, da je oškodovana družba za obsojenca kot storilca kaznivega dejanja izvedela z vabilom za narok, vročenim dne 1. 9. 2022, zaradi česar se glede na določilo prvega odstavka 52. člena ZKP šteje za pravočasnega tudi predlog za pregon podan na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2022, ko je nanj pristopil pooblaščenec G. G. in priložil pooblastilo oškodovane družbe. Prijavo kaznivega dejanja na škodo družbe C. (očitek 1/3.) je podal poslovodja bencinskega servisa H. H. Tudi pri njem sta nižji sodišči ugotovili, da imajo vsi poslovodje bencinskih servisov oziroma prodajnih mest v skladu z notranjimi pravili in internimi navodili pooblastilo, da v primeru, da ugotovijo, da je bila poslovalnica oškodovana zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog, vložijo ustrezne predloge za pregon, kar je oškodovana družba pojasnila z dopisom, navedbe pa utemeljila s predložitvijo opisa delovnih nalog poslovodje, med katere spada tudi odgovornost za manjke in inventurne razlike. Glede na določbo prvega odstavka 52. člena ZKP je sodišče tudi v zvezi s tem dejanjem dodatno utemeljilo, da je oškodovana družba za storilca kaznivega dejanja izvedela z vabilom za narok na glavno obravnavo z dne 30. 8. 2022, zaradi česar je predlog za pregon, podanem na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2022, na katerega je pristopil H. H. in priložil pooblastilo oškodovane družbe, na tej podlagi štelo za pravočasnega. Prijavo kaznivega dejanja na škodo družbe D. (očitek 1/4.) je podala I. I. Enako kot pri ostalih očitkih, sta nižji sodišči tudi pri navedeni zaposleni ugotovili, da pooblastilo oškodovane družbe predstavlja pogodba o zaposlitvi ter interna tehnika dela, po katerih so dolžni preprečevati odtujevanje blaga in izpolnjevati druge obveznosti. Tudi v zvezi s tem dejanjem je sodišče zaključek o pravočasnosti podaje predloga za pregon dodatno utemeljilo z okoliščino, da je oškodovana družba skladno s prvim odstavkom 52. člena ZKP za storilca kaznivega dejanja izvedela z vabilom za narok z dne 30. 8. 2022, zato je predlog, podan na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2022, ko je I. I. priložila pooblastilo oškodovane družbe, štelo za pravočasnega. Navedene okoliščine je sodišče prve stopnje v skladu z načelom iskanja materialne resnice ugotavljalo preko poizvedb pri oškodovanih družbah in zaključilo, da so bili navedeni zaposleni v imenu oškodovanih družb upravičeni podati prijavo in s tem predlog za pregon obsojenca. Tega vprašanja sicer med postopkom pred prvostopenjskim sodiščem ni postavil ne obsojenec ne njegov zagovornik.

6.Predlagalni delikti so uradno pregonljiva kazniva dejanja, pri katerih zakon upošteva interes oškodovanca, njihov pregon pa se prične (in nadaljuje) le na predlog. Vprašanje podaje predloga za pregon po upravičeni osebi torej predstavlja procesno predpostavko za vodenje kazenskega postopka za predlagalne delikte in jo mora izkazati že državni tožilec, ki obtožni akt zastopa. Če pred uvedbo postopka ali med njim nastane dvom o teh vprašanjih zaradi ugovora obrambe ali na podlagi drugih okoliščin, pa ga je dolžno razjasniti sodišče. Vrhovno sodišče se je že večkrat opredelilo

8.Po povzetem ugotovljenem dejanskem stanju obravnavana zadeva ni primerljiva z zadevo I Ips 23638/2021, kjer se je glede na mešano oziroma skupno prokuro ugotavljalo upravičenost prokuristke za podajo pisnega pooblastila vodji poslovalnice za vložitev predloga za pregon, zaradi česar tako podanega predloga za pregon ni bilo mogoče šteti za veljavno voljo oškodovane družbe.

do vprašanja obličnosti predloga za pregon in upravičene osebe za njegovo podajo. Predlog za pregon je procesna izjava oškodovanca, s katero izrazi svojo procesno voljo, da se zoper obdolženca sproži kazenski postopek. Zakon obličnosti predloga ne predpisuje, pomembno je le, da je oškodovančeva volja izražena jasno in nedvoumno. Po določbah 147. člena ZKP se lahko ovadbo poda ustno ali pisno tudi pri pristojnem državnem organu. Kdo je oškodovanec, sodišče ugotavlja izključno na podlagi formalnih zakonskih pogojev, navedenih v šesti alinei 144. člena ZKP, po kateri je oškodovanec tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena. Predlog za pregon lahko poda oškodovanec sam, za vložitev predloga oziroma ovadbe pa lahko pooblasti tudi drugo osebo; to lahko stori tudi na povsem neformalen način (ustno, neposredno, po telefonu, lahko tudi s konkludentnimi dejanji). Odločilno pri tem je, da je oškodovanec svojo voljo, naj se storilec kaznivega dejanja kazensko preganja in da to njegovo odločitev prenese pristojnemu organu druga oseba, nedvomno izrazil. Kadar je s kaznivim dejanjem oškodovana pravna oseba lahko voljo za pregon storilca z vložitvijo predloga za pregon izjavijo njeni zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci. Zaposleni lahko poda predlog za pregon le na podlagi posebnega pooblastila.

9.V pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje je zagovornik nato uveljavljal kršitev 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in s tem dvom v ugotovitev sodišča, da so oškodovane družbe pooblastile navedene zaposlene za vložitev predloga za pregon, vendar tovrstno izražanje dvoma v konkretni fazi postopka ni pomenilo uveljavljane kršitve zakona, temveč nepopolno ugotovitev dejanskega stanja o obstoju procesne predpostavke za vodenje obravnavanega kazenskega postopka. Pritožbeno sodišče je na tosmerne očitke razumno odgovorilo in jih zavrnilo.

V obravnavani zadevi se obsojencu očita storitev dveh nadaljevanih kaznivih dejanj tatvine na škodo družb B., C. in D.. Predlog za pregon za nadaljevano kaznivo dejanje na škodo družbe B. (očitek 1/1. in 1/2.) sta podala vodja poslovalnice E. E. in oddelkovodja F. F. Nižji sodišči sta ugotovili, da pooblastilo oškodovane družbe navedenima zaposlenima izhaja iz pogodbe o zaposlitvi za poslovodjo oziroma oddelkovodjo trgovine. Po pojasnilu družbe in predloženem opisu delovnih nalog so ti zaposleni, med drugim, zadolženi, da skrbijo in varujejo ter upravljajo s premoženjem v trgovini, kar zajema tudi podajo predloga za pregon. Sodišče je izpolnjenost procesne predpostavke dodatno utemeljilo z ugotovitvijo, da je oškodovana družba za obsojenca kot storilca kaznivega dejanja izvedela z vabilom za narok, vročenim dne 1. 9. 2022, zaradi česar se glede na določilo prvega odstavka 52. člena ZKP šteje za pravočasnega tudi predlog za pregon podan na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2022, ko je nanj pristopil pooblaščenec G. G. in priložil pooblastilo oškodovane družbe. Prijavo kaznivega dejanja na škodo družbe C. (očitek 1/3.) je podal poslovodja bencinskega servisa H. H. Tudi pri njem sta nižji sodišči ugotovili, da imajo vsi poslovodje bencinskih servisov oziroma prodajnih mest v skladu z notranjimi pravili in internimi navodili pooblastilo, da v primeru, da ugotovijo, da je bila poslovalnica oškodovana zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog, vložijo ustrezne predloge za pregon, kar je oškodovana družba pojasnila z dopisom, navedbe pa utemeljila s predložitvijo opisa delovnih nalog poslovodje, med katere spada tudi odgovornost za manjke in inventurne razlike. Glede na določbo prvega odstavka 52. člena ZKP je sodišče tudi v zvezi s tem dejanjem dodatno utemeljilo, da je oškodovana družba za storilca kaznivega dejanja izvedela z vabilom za narok na glavno obravnavo z dne 30. 8. 2022, zaradi česar je predlog za pregon, podanem na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2022, na katerega je pristopil H. H. in priložil pooblastilo oškodovane družbe, na tej podlagi štelo za pravočasnega. Prijavo kaznivega dejanja na škodo družbe D. (očitek 1/4.) je podala I. I. Enako kot pri ostalih očitkih, sta nižji sodišči tudi pri navedeni zaposleni ugotovili, da pooblastilo oškodovane družbe predstavlja pogodba o zaposlitvi ter interna tehnika dela, po katerih so dolžni preprečevati odtujevanje blaga in izpolnjevati druge obveznosti. Tudi v zvezi s tem dejanjem je sodišče zaključek o pravočasnosti podaje predloga za pregon dodatno utemeljilo z okoliščino, da je oškodovana družba skladno s prvim odstavkom 52. člena ZKP za storilca kaznivega dejanja izvedela z vabilom za narok z dne 30. 8. 2022, zato je predlog, podan na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2022, ko je I. I. priložila pooblastilo oškodovane družbe, štelo za pravočasnega. Navedene okoliščine je sodišče prve stopnje v skladu z načelom iskanja materialne resnice ugotavljalo preko poizvedb pri oškodovanih družbah in zaključilo, da so bili navedeni zaposleni v imenu oškodovanih družb upravičeni podati prijavo in s tem predlog za pregon obsojenca. Tega vprašanja sicer med postopkom pred prvostopenjskim sodiščem ni postavil ne obsojenec ne njegov zagovornik.

10.Tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornik ponavlja pritožbeno zatrjevane navedbe o neupravičenosti zaposlenih do vložitve predlogov za pregon v imenu oškodovanih družb, s čimer sta po njegovem mnenju sodišči zagrešili bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj sodbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih, in iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je sodišče prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca oziroma ali je podan (pravočasen) predlog oškodovanca za pregon. S tem pa zahteva tudi v tej fazi postopka uveljavlja zmotno ugotovitev sodišča, da so predloge za pregon podale osebe, ki so jih na podlagi pooblastil oškodovanih družb lahko podali, kar je razlog, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati. Za kršitev postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZKP bi tako lahko šlo, če bi sodišče ugotovilo, da predloga za pregon niso vložile oškodovane pravne osebe, njihovi zakoniti zastopniki oziroma osebe, ki so jo jih pooblastili, pa bi sodišče kljub temu izreklo obsodilno sodbo, vendar v izpodbijani sodbi takšne ugotovitve ni mogoče najti.

8.Po povzetem ugotovljenem dejanskem stanju obravnavana zadeva ni primerljiva z zadevo I Ips 23638/2021, kjer se je glede na mešano oziroma skupno prokuro ugotavljalo upravičenost prokuristke za podajo pisnega pooblastila vodji poslovalnice za vložitev predloga za pregon, zaradi česar tako podanega predloga za pregon ni bilo mogoče šteti za veljavno voljo oškodovane družbe.

C.

9.V pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje je zagovornik nato uveljavljal kršitev 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in s tem dvom v ugotovitev sodišča, da so oškodovane družbe pooblastile navedene zaposlene za vložitev predloga za pregon, vendar tovrstno izražanje dvoma v konkretni fazi postopka ni pomenilo uveljavljane kršitve zakona, temveč nepopolno ugotovitev dejanskega stanja o obstoju procesne predpostavke za vodenje obravnavanega kazenskega postopka. Pritožbeno sodišče je na tosmerne očitke razumno odgovorilo in jih zavrnilo.

11.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da zatrjevane kršitve niso podane, v pretežnem delu pa je bila zahteva podana iz razloga zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo (prvi odstavek 425. člena ZKP).

10.Tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornik ponavlja pritožbeno zatrjevane navedbe o neupravičenosti zaposlenih do vložitve predlogov za pregon v imenu oškodovanih družb, s čimer sta po njegovem mnenju sodišči zagrešili bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj sodbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih, in iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je sodišče prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca oziroma ali je podan (pravočasen) predlog oškodovanca. S tem pa zahteva tudi v tej fazi postopka uveljavlja zmotno ugotovitev sodišča, da so predloge za pregon podale osebe, ki so jih na podlagi pooblastil oškodovanih družb lahko podali, kar je razlog, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati. Za kršitev postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZKP bi tako lahko šlo, če bi sodišče ugotovilo, da predloga za pregon niso vložile oškodovane pravne osebe, njihovi zakoniti zastopniki oziroma osebe, ki so jo jih pooblastili, pa bi sodišče kljub temu izreklo obsodilno sodbo, vendar v izpodbijani sodbi takšne ugotovitve ni mogoče najti.

12.Glede na premoženjske razmere, ugotovljene v sodbi sodišča prve stopnje, je Vrhovno sodišče obsojenca na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP v zvezi z 98.a členom ZKP oprostilo plačila sodne takse.

13.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

C.

-------------------------------

11.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da zatrjevane kršitve niso podane, v pretežnem delu pa je bila zahteva podana iz razloga zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo (prvi odstavek 425. člena ZKP).

1Prim. sodbe VSRS I Ips 211/2007 z dne 25. 10. 2007 in I Ips 148/2008 z dne 24. 2. 2009 in VSRS 23638/2021 z dne 14. 11. 2024.

12.Glede na premoženjske razmere, ugotovljene v sodbi sodišča prve stopnje, je Vrhovno sodišče obsojenca na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP v zvezi z 98.a členom ZKP oprostilo plačila sodne takse.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

13.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 52, 52/2, 147, 371, 371/1, 371/1-5

-------------------------------

Pridruženi dokumenti:*

1Prim. sodbe VSRS I Ips 211/2007 z dne 25. 10. 2007 in I Ips 148/2008 z dne 24. 2. 2009 in VSRS 23638/2021 z dne 14. 11. 2024.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.