Jedro

Zoper spremembo delodajalca ni dopustno sodno varstvo. Pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, ki je po svoji naravi statusna ali poslovna odločitev pristojnih organov v pravnem prenosu udeleženih družb, delavec v individualnem delovnem sporu ne more izpodbijati. Gre le za obvestilo delodajalca delavcu ob prehodu k drugemu delodajalcu zaradi prenosa dejavnosti na podlagi 75. člena ZDR-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje (razen v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka tožene stranke) se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da zahtevku ugodi s stroškovno posledico, podrejeno pa, da izpodbijani del sklepa razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Navaja, da se je tožnica ves čas svojega dela pri toženi stranki zavzemala za pravice zaposlenih. Tožena stranka je načrtno nad tožnico začela izvajati mobing, z namenom, da se ji onemogoči sindikalno delo, ki ga je pri toženi stranki opravljala vse do 28. 9. 2015. Tožnica je nasprotovala prenosu podporne dejavnosti financ s tožene stranke na družbo A. d.o.o., saj za prenos niso obstajali razlogi. Zoper obvestilo o prenosu je zahtevala varstvo pravic v skladu z 200. členom ZDR-1. V konkretnem primeru ne gre za reorganizacijo oziroma optimizacijo procesov. Z reorganizacijo ji je tožena stranka odvzela več kot polovico dela. S spremembo delodajalca je tožena stranka želela izvesti le tožničino prerazporeditev, da bi ji s tem onemogočila sindikalno delo. ZDR-1 v 9. členu omejuje avtonomijo delodajalca. Pred reorganizacijo bi morala tožena stranka izvesti analizo stanja in seznaniti sindikat. Tožena stranka ni z ničemer dokazala, da obstajajo razlogi za prenos dejavnosti. Navedeno potrjuje tudi sodna praksa za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (sodbi VS RS, opr. št. VIII Ips 209/2007 z dne 28. 5. 2008 in VIII Ips 104/2008 z dne 7. 9. 2009). Prenos dejavnosti je nezakonit. Tožnica zaradi prenosa dejavnosti ne more več opravljati funkcije predsednice Sveta delavcev. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, saj je ugotovilo, da tožena stranka v pritožbi sicer uveljavlja vse tri pritožbene razloge po prvem odstavku 339. člena ZPP, vendar se na pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka sklicuje zgolj pavšalno, ker ga v nadaljevanju ne konkretizira. Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V tem individualnem delovnem sporu tožnica zahteva odpravo obvestila tožene stranke z dne 18. 9. 2015 o spremembi delodajalca z dnem 1. 10. 2015. Postavila je tudi zahtevek na ugotovitev, da je od 1. 10. 2015 še vedno zaposlena pri toženi stranki.

7. Sodišče prve stopnje je tožničino tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da ni podana pravna korist za vložitev tožbe.

8. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadlj.) v 75. členu ureja spremembo delodajalca. V prvem odstavku 75. člena je določeno, da v primeru, če pride zaradi pravnega prenosa podjetja, dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene ali druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerji, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika.

9. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zoper spremembo delodajalca ni dopustno sodno varstvo. Pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, ki je po svoji naravi statusna ali poslovna odločitev pristojnih organov v pravnem prenosu udeleženih družb, delavec v individualnem delovnem sporu ne more izpodbijati (tako VS RS v sodbi, opr. št. VIII Ips 59/2015 z dne 9. 9. 2015). Gre le za obvestilo delodajalca delavcu ob prehodu k drugemu delodajalcu zaradi prenosa dejavnosti na podlagi 75. člena ZDR-1. V zadevi opr. št. VIII Ips 559/2007 z dne 17. 6. 2008 je revizijsko sodišče zavzelo stališče, da v primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Delavec vse pravice, ki jih je imel pri delodajalcu prenosniku, ohrani pri delodajalcu prevzemniku. Spremeni se le delodajalec, kar ima na videz podobne posledice kot pri prenehanju delovnega razmerja ob takojšnji sklenitvi novega delovnega razmerja (sodba VS RS, opr. št. VIII Ips 175/2007 z dne 25. 3. 2008 in sklep VIII Ips 437/2007 z dne 21. 4. 2009). Zaradi neprimerljivosti je zato neutemeljeno sklicevanje tožnice tudi na sodno prakso v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

10. Sodišče prve stopnje pa je prav tako pravilno ugotovilo, da je bila tožničina tožba v zvezi z zahtevkom na ugotovitev, da je tožnica od 1. 10. 2015 še vedno zaposlena pri toženi stranki, vložena prepozno, po izteku 30-dnevnega roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Te ugotovitve tožnica v pritožbi tudi ne izpodbija.

11. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožničino tožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno (274. člen ZPP). Pritožba je neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Na ostale pritožbene navedbe (o tem, da naj bi tožena stranka tožnici z reorganizacijo onemogočila opravljati sindikalno delo, da ni bilo pogojev za prenos sporne dejavnosti in druge) pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker za odločitev v tej zadevi niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Tožnica ni uspela s pritožbo, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo iz razloga, ker odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP).