Jedro

Sodišču ni bilo treba razpisati zapuščinske obravnave, saj zapustnica ni zapustila nepremičnega premoženja, dedič, ki je bil upravičen dedovati, pa naroka ni zahteval.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju odločilo, da v zapuščino po pokojni spadajo sredstva na hranilni knjižici ... pri G. d. d., po stanju na dan 7. 10. 2014 v višini 1.040,19 EUR. Ob upoštevanju, da sta zapustničini hčeri D. Š. in A. A. z zapustnico in njenim možem sklenili sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, je sodišče na podlagi zapustničine oporoke za oporočnega dediča razglasilo zapustničinega sina B. B. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo dedinja A. A. iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da predloženi sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju ni odpoved dediščini, kot jo določa Zakon o dedovanju (ZD), zato bi sodišče moralo pridobiti dedno izjavo pritožnice. Ta se dedovanju po materi ni odpovedala. Prepričana je bila, da se sporazum nanaša le na stanovanjsko hišo, ne pa na drugo premoženje. Neposredno pred smrtjo je pokojna pritožnici povedala, da ima precejšnja sredstva na hranilni knjižici, ki jih podedujejo vsi trije njeni otroci. To naj bi bilo zapisano na listu, shranjenem v hranilni knjižici. Tudi zlatnina naj bi se delila po enakih deležih. Pritožnica odpovedi o dednemu deležu po materi ne bi podpisala, saj od staršev ni prejela ničesar, soglašala je, da bi dobila 1/3 denarnih sredstev in zlatnine. Sodišče bi moralo pozvati pritožnico, da se izjavi o veljavnosti oporoke. Uveljavlja nujni delež, ki ga do sedaj ni mogla. Denarnih sredstev je več kot 1.040,19 EUR, saj je pokojna imela več hranilnih knjižic, na eni je bilo tudi 40.000,00 EUR. Predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Na pritožbo je odgovoril dedič B. B. ter prerekal podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave (133. člen ZD), ali s pogodbo dednopravnega značaja, s katero se potomec v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti (137. člen ZD). Pravne posledice sklenitve tega sporazuma so enake pravnim posledicam enostranske odpovedi dediščini po zapustnikovi smrti. Šteje se, da je potomec umrl pred zapustnikom, zato se ne upošteva ne pri ugotavljanju kroga k dedovanju poklicanih oseb, in če se ni odpovedal samo v svojem imenu, ne pri določanju velikosti ter vrednosti dednih deležev. Poglavitna pravna posledica sklenitve sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju je, da se šteje, da je potomec umrl pred zapustnikom. Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna ter se ne more preklicati (136. in 138. člen ZD). Ker je pritožnica podpisala sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju pred notarjem 22. 8. 2005, se je s tem dedovanju po zapustnici odpovedala, zato ji niso bile kršene njene procesne pravice, ker sodišče od nje ni posebej pridobivalo dedne izjave, prav tako pa tudi nima pravnega interesa za pritožbo v delu, kjer izpodbija ugotovljeni obseg zapuščine.

6. Sodišču ni bilo treba razpisati zapuščinske obravnave, saj zapustnica ni zapustila nepremičnega premoženja, dedič, ki je bil upravičen dedovati, pa naroka ni zahteval (203. člen ZD).

7. Pritožnica se v pritožbenem postopku ne more sklicevati na zmoto oziroma zvijačo pri podpisu sporazuma o neuvedenemu dedovanju, saj bi lahko razveljavitev te pogodbe zahtevala le s tožbo v pravdnem postopku.

8. Ker glede na navedeno v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče pa je določila ZD uporabilo pravilno, pri čemer tudi ni zagrešilo kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih procesni kršitev, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.