Jedro

V obravnavani zadevi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Tožena stranka mora ob ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice, pravilno ugotoviti lastništvo spornih nepremičnin ter okoliščine glede možnosti razpolaganja s spornima nepremičninama, seveda ob upoštevanju tudi sodbe Okrožnega sodišča. Pri morebitnem ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP pa navedene pogoje ugotovi in ustrezno obrazloži.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 201/2018 z dne 18. 5. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju tožena stranka) odločil, da se prošnja tožnice (v nadaljevanju tudi prosilka) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) zavrne.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z obnovo postopka v dveh individualnih delovnih sporih, ki sta se vodila pod opravilnima št. I Pd 1087/2013 in I Pd 363/2014. Tožena stranka je o prošnji tožnice že odločala in z odločbo Bpp 1/2018 z dne 8. 1. 2018 prošnjo zavrnila, ker je ugotovila, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega znesek 14.281,44 EUR. Tožnica je zoper to odločitev vložila tožbo na Upravno sodišče RS, ki je tožbi ugodilo ter s sodbo I U 285/2018-6 z dne 22. 3. 2018 izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje toženi stranki. Upravno sodišče RS je navedlo, da tožnica o ugotovitvah tožene stranke ni bila predhodno seznanjena in ji je bilo zato onemogočeno, da bi se o teh dejstvih izjavila, zaradi česar je bila storjena bistvena kršitev določb postopka. Tožena stranka je v ponovljenem postopku ponovno ugotovila, da je tožnica še vedno vpisana kot zemljiškoknjižna solastnica z možem (do 1/2) stanovanja na naslovu ..., v katerem pa tožnica z družino ne živi. Na tej nepremičnini je vpisana samo osebna služnost stanovanja v korist A.A. Po oceni GURSa znaša vrednost omenjene nepremičnine 80.193,00 EUR. Tožnica in njen mož pa imata na tem naslovu tudi garažo, katere vrednost po oceni GURSa znaša 12.708,00 EUR. Poleg tega je mož tožnice tudi 100% lastnik podjetja B. d.o.o., na naslovu ..., katerega osnovni kapital znaša 7.500,00 EUR. O navedenih ugotovitvah je tožena stranka obvestila tožnico, ki je v svojem odgovoru z dne 6. 5. 2018 navedla, da na podlagi pravnega naslova - pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2235/2013 z dne 12. 4. 2016, z možem nista več solastnika omenjene nepremičnine. Tožena stranka je ugotovila, da je zoper navedeno pravnomočno sodbo vloženo izredno pravno sredstvo (revizija), o katerem še ni bilo odločeno in je postopek torej še v teku. Zaradi navedenega dejstva očitno tudi še ni bila izvedena vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom solastninske pravice tožnice in njenega moža na navedenih nepremičninah in vknjižbo lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika A.A. Tožnica in njen mož sta tako še vedno vpisana v zemljiški knjigi kot solastnika omenjenih nepremičnin in glede na to, da razen osebne služnosti stanovanja v zemljiški knjigi ni vpisano nobeno drugo pravno dejstvo, lahko s temi nepremičninami trenutno tudi še vedno razpolagata. Tožena stranka se sklicuje na 7. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki določa, da se stvarne pravice na nepremičninah pridobijo oziroma prenehajo s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo. Ker torej premoženje tožnice in njenega moža presega 14.281,44 EUR, je tožena stranka prošnjo tožnice za dodelitev BPP kot neutemeljeno zavrnila. Sklepno je tožena stranka še navedla, da je prošnja tožnice za dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo postopkov, ki se vodita pod opr. št. I Pd 1087/2013 in I Pd 363/2014, tudi po vsebini neutemeljena, saj je tožnica v prošnji za dodelitev BPP z dne 3. 1. 2018 kot razlog za obnovo postopka navedla zgolj neko dejstvo (dopis MJU z dne 19. 12. 2017), ki ga ni podkrepila z nobenim dokazom. Poleg tega po je medtem že potekel rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz navedenega razloga, zato bi bila tudi morebitna dodelitev BPP nerazumna, saj tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP).

3. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in jo s tožbo v celoti izpodbija. Tožnica v prvem delu tožbe obširno pojasnjuje potek in vsebino upravnega spora I U 285/2018, v katerem je tožnica vložila tožbo zoper odločbo Bpp 1/2018. V drugem delu tožbe pa tožnica navaja ugovore zoper izpodbijano odločbo. Trdi, da izhaja obvestilo tožene stranke z dne 16. 4. 2018 iz določil ZPP-1 (pravilno ZPP, Zakon o pravdnem postopku, opomba sodišča), medtem ko se postopek o dodelitvi BPP vodi po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Nadalje navaja, da ne držijo ugotovitve toženke, da je tožnica skupaj z možem še vedno vpisna kot zemljiškoknjižna solastnica nepremičnin, ki jih je toženka upoštevala pri presoji tožničinega premoženjskega stanja, saj je od 27. 3. 2018 naprej kot solastnica pri navedenih nepremičninah vpisana le še tožnica (solastnik do 1/2 pa je A.A.). Poleg tega je v zemljiški knjigi od 18. 5. 2017 dalje vpisana tudi plomba, in sicer začetek postopka vknjižbe lastninske pravice na drugo osebo na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2235/2013 z dne 12. 4. 2017. Tožnica še opozarja, da na podlagi omenjene pravnomočne sodbe (P 2235/2013 z dne 12. 4. 2017) ona in njen mož nista več lastnika omenjenih nepremičnin in z njima ne moreta več razpolagati, saj ju zavezuje pravnomočna sodba. Sklepno tožnica predlaga, da sodišče njeni tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in njeni prošnji za dodelitev BPP ugodi.

4. Tožena stranka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je tožena stranka v ponovljenem postopku zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP, ker je zaključila, da vrednost njenega premoženja in premoženja družinskih članov presega cenzus za pridobitev BPP, ki je ob odločanju znašal 14.281,44 EUR. Med strankama je sporno, ali je tožena stranka pri ugotavljanju vrednosti tožničinega premoženja ravnala pravilno, ko je upoštevala tudi vrednost stanovanja v večstanovanjski hiši in garažo na naslovu ... (v nadaljevanju sporni nepremičnini). Upoštevanje navedenega je namreč razlog za odločitev, da je tožničino premoženjsko stanje takšno, da do BPP ni upravičena.

7. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožena stranka, v skladu z navodili Upravnega sodišča RS v sodbi I U 285/2018-6 z dne 22. 3. 2018, tožnico z obvestilom z dne 16. 4. 2018 seznanila s svojim ugotovitvami v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP. Tožena stranka je tožnici določila rok 5 delovnih dni, v katerem je lahko podala svoje morebitne pripombe v zvezi z ugotovitvami toženke. Na poziv je tožnica tudi odgovorila (dopis z dne 6. 5. 2018). Na podlagi navedenega je neutemeljen ugovor tožnice, da ji ni bilo omogočeno, da bi se izjavila glede lastništva nad spornima nepremičninama. Tožeči stranki je bila tako dana možnost sodelovanja v postopku.

8. Utemeljeno pa po presoji sodišča tožnica toženki očita, da bi pri presoji, ali spadata sporni nepremičnini v premoženje tožnice, morala upoštevati pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2235/2013 z dne 12. 4. 2017. Na podlagi slednje namreč tožnica in njen mož nista več lastnika spornih nepremičnin. Toženka je navedla, da je seznanjena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2235/2013 z dne 12. 4. 2016, po kateri tožnica in njen mož nista več solastnika spornih nepremičnin, vendar pa je menila, da to ni pomembno, saj do spremembe lastništva v zemljiški knjigi še ni prišlo in sta tožnica in njen mož še vedno vpisana v zemljiški knjigi kot solastnika spornih nepremičnin. Toženka je še navedla, da lahko tožnica in njen mož še vedno razpolagata s spornima nepremičninama, poleg tega pa iz 7. člena ZZK-1 izhaja, da se stvarne pravice na nepremičninah pridobijo oziroma prenehajo s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo.

9. Po presoji sodišča pa navedeno stališče toženke ni pravilno. Nesporno namreč je, da je bila toženka seznanjena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2235/2013 z dne 12. 4. 2016 (označena kot priloga A5 v upravnem spisu), ki je postala pravnomočna 22. 3. 2017, na podlagi katere je sodišče ugotovilo ničnost prodajne pogodbe, sklenjene med tožnico in njenim možem kot kupcema ter A.A. kot prodajalcem spornih nepremičnin. V II. točki izreka navedene sodbe je sodišče ugotovilo, da je bila vknjižba lastninske pravice na ime tožnice in njenega moža neveljavna in v III. točki odredilo vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je, da se pri spornima nepremičninama vknjiži lastninska pravica v korist prejšnjega imetnika, to je A.A. Navedena sodba je pravnomočna in izvršljiva in kot taka torej podlaga za vknjižbo pravic v zemljiško knjigo (glej 3. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Iz podatkov zemljiške knjige pa je razvidna tudi plomba in sicer postopek vknjižbe lastninske pravice pri več nepremičninah. Zato je po presoji sodišča v obravnavani zadevi treba pri odločanju, ali spadajo sporne nepremičnine v premoženje tožnice, upoštevati tudi omenjeno pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani.

10. Tožena stranka je v zadnji točki obrazložitve izpodbijane odločbe navedla še, da je prošnja tožnice za dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo postopkov v omenjenih delovnih sporih tudi po vsebini neutemeljena. Tožnica je namreč kot razlog za obnovo postopkov navedla zgolj dopis Ministrstva za javno upravo z dne 19. 12. 2017, ki pa ga ni podkrepila z nobenim dokazom, poleg tega pa je medtem tudi že potekel rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz navedenega razloga. Po presoji sodišča pa iz navedene obrazložitve tožene stranke ne izhaja, da bi v zadostni meri ugotovila okoliščine, ki bi utemeljevale zaključek, da je prošnja tožnice za dodelitev BPP neutemeljena zaradi razlogov iz 24. člena ZBPP. Slednji določa, da se pri presoji dodelitve BPP upošteva predvsem to, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

11. Glede na povedano je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, saj v obravnavani zadevi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Zato je sodišče tožbi tožnice na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V tem postopku naj tožena stranka ob ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice, pravilno ugotovi lastništvo spornih nepremičnin ter okoliščine glede možnosti razpolaganja s spornima nepremičninama, seveda ob upoštevanju tudi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2235/2013 z dne 14. 4. 2016. Pri morebitnem ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP pa navedene pogoje ugotovi in ustrezno obrazloži. Po tako dopolnjenem postopku naj tožena stranka, upoštevaje navedena stališča sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), ponovno odloči o tem, ali so podani pogoji za dodelitev BPP, upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.