U-I-27/96

24.6.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Hermana Travna iz Ljubljane na seji dne 24. junija 1998

s k l e n i l o :

Pobuda Hermana Travna za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pobudnik v vlogi z dne 9. februarja 1996 in kasnejših dopolnitvah navaja, da bi moral biti že do septembra 1992 sprejet Plan zdravstvenega varstva Republike Slovenije, ki bi določil tudi merila za mrežo javne zdravstvene službe. Ker navedeni plan še ni bil sprejet in po prvem odstavku 94. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju ZZDej) do njegovega sprejema deluje mreža javne zdravstvene službe največ v obstoječem obsegu, meni, da se protiustavno nadaljuje stanje po nekdanjih samoupravnih splošnih aktih, čeprav naj bi bil namen nove zakonske ureditve po 51. členu Ustave to preseči.

Prepoved širitve mreže javne zdravstvene službe naj bi s potekom roka za sprejem navedenega plana po njegovem mnenju sploh ugasnila. Zdravnik, ki si pridobi pravico opravljati zasebno zdravstveno dejavnost in bi rad opravljal javno službo, naj bi bil izpostavljen in prepuščen upravnim organom in ozkim interesom tistih, ki so že v navedeni zdravstveni mreži, saj naj bi bila le-ta orientirana v zaprt sistem v smislu 3. člena Zakona o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93). Ker naj bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) z zdravniki, ki nimajo koncesije, ne sklepal pogodb, naj bi bili taki zdravniki iz osnovne zdravstvene dejavnosti diskriminirani oziroma v neenakem položaju, saj za zavarovance niso zanimivi. S tem naj bi bilo poseženo tudi v pravico zavarovancev do proste izbire zdravnika. Pobudnik tudi meni, da vzpostavitev mreže javne zdravstvene službe ne bi smela temeljiti na ekonomskih kriterijih, pač pa bi morala zagotoviti, da bi bile storitve osebnih zdravnikov čim bliže državljanom. O tem naj bi zato odločala Zdravniška zbornica. Pobudnik izraža zaskrbljenost zaradi posebnega položaja nacionalne zavarovalnice in njenega razvojnega programa zdravstvenega zavarovanja ter vpliva na zakonsko ureditev zaščite nosilcev zdravstvene dejavnosti in tudi vseh bolnikov.

Ustavno sodišče prosi, naj presodi zatečeno stanje in vpliva na zakonodajalca, da bi upošteval ustavna načela.

Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve pojasnjuje, da se po ZZDej zdravstvena dejavnost kot javna služba opravlja v okviru mreže javne zdravstvene službe, ki temelji na čimboljši dostopnosti do zdravstvenih storitev za ljudi ob upoštevanju strokovne upravičenosti, seveda pa je odvisna tudi od obsega javnih sredstev. To naj bi bila nujnost, ki je ni mogoče zanemarjati ne glede na značilnosti posameznega sistema zdravstvenega varstva, ki temelji na nacionalnem zdravstvenem zavarovanju. Tako naj bi bilo mogoče ob enakem obsegu javnih sredstev zagotoviti koncesijsko zasebno zdravstveno dejavnost le, ko se zmanjša obseg zdravstvene dejavnosti kot javne službe. Zasebna zdravstvena dejavnost brez pogodbe (z Zavodom) naj bi pri tem nikakor ne bila ovirana. V okviru javne zdravstvene službe je zagotovljena pravica do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda po določbah 80. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 - v nadaljevanju: ZZVZZ). Pri zasebni zdravstveni dejavnosti samoplačniške narave prosta izbira zdravnika naj tako ali tako ne bi bila vprašljiva. Glede na navedeno naj bi vstop v javno zdravstveno službo ne bil prepuščen upravnim organom, temveč naj bi bil v temelju odvisen od zakonske ureditve te službe ter njenih značilnosti.

Sekretariat meni, da opozarjanje pobudnika na načelo prepovedi omejevanja konkurence ni utemeljeno, saj v obravnavanem primeru ne gre za konkurenco v gospodarski dejavnosti. Ne glede na to naj bi bila z možnostjo proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda konkurenca spoštovana, seveda ob upoštevanju možne dostopnosti v javni in zasebni zdravstveni dejavnosti.

Tudi Vlada v mnenju z dne 8. januarja 1998 navaja, da se s postavitvijo mreže javne zdravstvene službe poskuša zagotoviti čim boljša dostopnost do zdravstvenih storitev za ljudi ob upoštevanju strokovne in stroškovne upravičenosti. Prosto izbiro zdravnika po 80. členu ZZVZZ ima zavarovana oseba pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar naj bi pomenilo, da se pravica lahko izvaja le znotraj mreže. V razmerah, ko plan zdravstvenega varstva še ni sprejet, se lahko zdravstvena dejavnost kot javna služba izvaja le znotraj obstoječe mreže javne zdravstvene službe, ki jo predstavljajo javni zavodi in njihovi programi, katerih nosilci so zdravniki.

Ob vsakem prehodu zdravnika v zasebno dejavnost s koncesijo se ustrezno zmanjša program javnega zavoda, kjer je bil zdravnik prej zaposlen. Vsaka drugačna rešitev bi v tem trenutku pomenila širitev mreže in s tem več javnih sredstev. Po 5. členu ZZDej mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni, ki obsega osnovno zdravstveno in lekarniško dejavnost, določa in zagotavlja občina oziroma mesto. Glede na merila za določitev mreže javne zdravstvene službe, ki se tudi za primarno raven določijo s Planom zdravstvenega varstva Slovenije, po katerih občina oziroma mesto določi mrežo javne zdravstvene službe, po Vladinem mnenju ni utemeljena pobudnikova trditev, da je zasebnik pri odločanju o vstopu v javno mrežo na podlagi koncesije prepuščen upravnim organom občine.

B.

Z ustavo in zakonom določena procesna predpostavka za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem na podlagi pobude je izkazan pravni interes pobudnika. Po določbi drugega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je pravni interes podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, torej, ko je očitno, da gre za pobudnikov osebni in neposredni interes.

Pobudnik svoji vlogi z dne 9.4.1998 poleg drugih dokumentov prilaga dopis, s katerim ga Zavod v zvezi z vlogo za posredovanje mnenja po 42. členu ZZVZZ obvešča, da skladno s 94. členom ZZDej širitev mreže ni možna, zato daje Zavod negativno mnenje za podelitev koncesije. Vendar pobudnik ne v navedeni ne v kasnejših vlogah ne zahteva ocene ustavnosti 94. člena ZZDej ali katere druge določbe, pač pa v skrbi za pravni red želi oceno splošnega stanja, do kakršnega je privedel način izvajanja zakona. V vlogi z dne 29. septembra 1997 opozarja na vse večjo ogroženost marginalnih skupin, v vlogi z dne 19. januarja 1998 pa med drugim navaja, da daje pobudo zaradi javne koristi. S tem, ko pobudnik svojo pobudo utemeljuje predvsem z zavzemanjem za pravni red in za socialno varnost drugih, z ZUstS zahtevanega pravnega interesa ni izkazal.

Sprejem plana zdravstvenega varstva nima neposrednega vpliva na pobudnikov pravni položaj. Tudi po sprejemu tega plana bo še vedno potrebno konkuriranje na omejeno število zdravniških mest v mreži javne zdravstvene službe. Če pri odločanju o zasedbi posameznega prostega zdravniškega mesta v mreži javne zdravstvene službe pride do morebitnih kršitev pravic posameznika, pa so te lahko le predmet konkretnih postopkov in ne predmet ustavnosodne presoje predpisa. Tudi s tega vidika zato ni podan pravni interes za izpodbijanje ZZDej, zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč Korošec, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Dragica Wedam - Lukić in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Krivic in Testen.

P r e d s e d n i k : dr.Lovro Šturm