Jedro

Sporazum med strankama o podaljšanju delovnega razmerja za določen čas le iz razloga, ker je delavec po izteku dobe v bolniškem staležu, ali zato, da bi lahko še izrabil dopust, ni nedopusten in v nasprotju z določbami ZDR, kar bi pomenilo tudi avtomatično transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje. Pritožbeni stroški tožene stranke so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo odločitev podjetja B d.o.o. o prenehanju delovnega razmerja tožnika z dnem 24.1.1997 z dne 30.1.1997 (1. tč. izreka). Ugotovi se, da je delovno razmerje sklenjeno med tožnikom in tožencem z dne 1.6.1996 od dne 2.12.1996 sklenjeno za nedoločen čas (2. tč. izreka). Ugotovi se, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 24.1.1997 in še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja in ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo z vsemi pravicami iz delovnega razmerja v roku 8 dni pod izvršbo (3. tč. izreka). Tožena stranka je dolžna tožniku za obdobje od 25.1.1997 do 31.10.1998 obračunati za mesec januar 1997 mesečno plačo v bruto znesku 41.202,40 SIT od 1.2.1997 do 31.10.1998 pa mesečne pripadajoče plače v bruto mesečnih zneskih po 181.290,88 SIT, plačati prispevke in davke, ki izhajajo iz delovnega razmerja ter mu izplačati pripadajoče mesečne neto zneske plače v skupnem znesku 2,341.911,82 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov kot so razvidni iz izreka do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo (4. tč. izreka). Kar zahteva tožnik več, se zavrne (5. tč. izreka). Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti povzročene pravdne stroške v višini 148.306,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo (6. tč. izreka). Sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku zato, ker je ugotovilo, da je tožniku delovno razmerje sklenjeno za določen čas prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas, tega pa je tožena stranka odpovedala tožniku v nasprotju z določili Zakona o delovnih razmerjih. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77, Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, podrejeno, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek stroškovno zavrne. Pritožba poudarja, da ne gre za nobeno odločitev tožene stranke v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožniku z dnem 24.1.1997. Tožena stranka je v dogovoru s tožnikom le temu omogočila izrabo bolniškega staleža in letnega dopusta ter mu z dnem 24.1.1997 zaključila delovno knjižico, saj je imel z njo sklenjeno delovno razmerje za določen čas. Tudi iz izpovedi tožnika na obravnavi in priče S. B. izhaja navedena ugotovitev. Tožnik je bil nedvomno seznanjen s tem, kako mu bo prenehalo delovno razmerje in je s tem soglašal. Zaradi navedenega tožena stranka tudi ni obravnavala njegove zahteve za varstvo pravic, ki jo je vložil po več kot dveh mesecih. Posledično pa je prepozna tudi tožba. Tožena stranka ugovarja tudi prisojenemu znesku na račun plače, saj je tožnikov izračun napačen, pavšalen in neutemeljen, predvsem pa je tudi napačno izračunana delovna uspešnost glede na osnovno plačo. Poleg tega pa je bil tožnik v bolniškem staležu in je prejemal nadomestilo, zaradi tega mu sodišče ne more prisoditi za to obdobje še mesečno plačo in dodatek za uspešnost. Pritožba je utemeljena. Na podlagi izvedenih dokazov sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja glede podaljšanja delovnega razmerja tožnika, sklenjenega za določen čas šestih mesecev oziroma do 2.12.1996 ter je zato zmotno zaključilo, da sta stranki sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Iz podatkov v spisu in izpovedi tožnika ter priče izhaja, da je bil tožnik po izteku dogovorjenega delovnega razmerja v bolniškem staležu in na dopustu ter ni več opravljal dela, zato mu je tožena stranka zaključila delovno knjižico z 24.1.1997. Zaradi opisanega ravnanja tožene stranke še ni mogoč zaključek, da je s tem prišlo do prehoda delovnega razmerja sklenjenega za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas (18. člen ZDR). Sporazum med strankama o padaljšanju delovnega razmerja za določen čas le iz razloga, ker je delavec po izteku dobe v bolniškem staležu, ali zato, da bi lahko še izrabil dopust, še ni mogoče šteti za nedopusten in v nasprotju z določbami ZDR. Glede tega sporazuma med strankama sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, zato je preurenjeno prišlo do že navedenega zaključka. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in na podlagi 370. člena ZPP/77 izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek v nakazani smeri ter ponovno odločilo o tožbenem zahtevku ter tudi o vseh stroških postopka. Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).