Jedro

V zvezi z zatrjevano napako, da prodana hiša ni imela dogovorjene kanalizacije, sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bila prodana nepremičnina izročena tožencem v oktobru 1990, tožečo stranko pa so obvestili, da na nepremičnini ni jaška za kanalizacijo, šele jeseni 1991. Medtem je potekel šestmesečni rok iz 2. odst. 482. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Prodajalec ne odgovarja za skrite napake, ki se pojavijo po preteku tega roka od izročitve dalje.

Kolikor ni pogojev za jamčevalne zahtevke po 1. odst. 488. čl. ZOR, kupec tudi ni upravičen zahtevati odškodnine zaradi napake prodane stvari. Izjemoma lahko zahteva po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti povračilo škode, ki jo je zaradi napake stvari pretrpel na drugih svojih dobrinah (2. odst. 488. čl. ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki P. P., da plača tožeči stranki znesek 265.540,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.12.1992 dalje do plačila in toženima strankama B. S. in K. S., da plačata tožeči stranki znesek 458.600,00 Sit z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.12.1992 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek tožeče stranke je zavrnilo. Tožencem je še naložilo, da povrnejo tožeči stranki pravdne stroške v znesku 87.642,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.12.1992 dalje do plačila. Ugotovilo je, da v pobot uveljavljani zahtevek tožencev ne obstoji. Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, kolikor je bil z njo zavrnjen višji tožbeni zahtevek proti tožencu P. P. V ostalem je pritožbo tožeče stranke in v celoti pritožbo tožene stranke zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijske razloge absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da sodbi tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne v celoti. V obrazložitvi revizije navaja, da je stališče pritožbenega sodišča, da tožencem ni nastal jamčevalni zahtevek, preuranjeno in tudi nima ustreznih razlogov, zaradi česar je podana kršitev postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je prezrlo, da je bilo med strankama dogovorjeno in tudi zapisano, da ima prodana hiša kanalizacijo. Brez kanalizacije ima prodana hiša napako, za katero prodajalec odgovarja tudi odškodninsko. Odškodninski zahtevki pa niso vezani na jamčevalne roke. Tudi ostale napake, ki so podlaga za terjatvi, ugovarjani v pobot, bi bilo treba presojati v okviru odškodninskega zahtevka in z izvedencem ugotoviti višino nastale škode.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo. Tudi uveljavljani revizijski razlog iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni podan. Sodba sodišča druge stopnje vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih. Tožena stranka je ugovarjala, da prodana hiša ni imela zatrjevanih lastnosti, da je napake notificirala in zahtevala znižanje kupnine. Svoj zahtevek za znižanje kupnine je oblikovala kot ugovor v pobot. Tožena stranka ni zatrjevala elementov odškodninske odgovornosti tožeče stranke. Zato razlogi sodbe niso pomanjkljivi, če se sodišče ni ukvarjalo z odškodninsko odgovornostjo tožeče stranke. Kolikor tožena stranka ugovarja dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje, se pripominja, da zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Revizijsko sodišče je na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje vezano.

Tudi uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. V zvezi z zatrjevano napako, da prodana hiša ni imela dogovorjene kanalizacije, sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bila prodana nepremičnina izročena tožencem v oktobru 1990, tožečo stranko pa so obvestili, da na nepremičnini ni jaška za kanalizacijo, šele jeseni 1991. Medtem je potekel šestmesečni rok iz 2. odst. 482. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Prodajalec ne odgovarja za skrite napake, ki se pojavijo po preteku tega roka od izročitve dalje. Tudi glede drugih zatrjevanih napak sta sodišči pojasnili, zakaj ne morejo biti podlaga v pobot ugovarjanima terjatvama tožene stranke. Kolikor ni pogojev za jamčevalne zahtevke po 1. odst. 488. čl. ZOR, kupec tudi ni upravičen zahtevati odškodnine zaradi napake prodane stvari. Izjemoma lahko zahteva po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti povračilo škode, ki jo je zaradi napake stvari pretrpel na drugih svojih dobrinah (2. odst. 488. čl. ZOR).

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).