Jedro

Sodišče je v postopku izvedlo številne dokaze, v obrazložitvi sodbe pa se je opredelilo oziroma povzelo le mnenje izvedenca grafologa in v posledici tega zahtevku tožeče stranke ugodilo. Toženec je že na zadnji glavni obravnavi po zaslišanju izvedenca B., da sodišče določi drugega izvedenca grafološke stroke. Za ta svoj predlog je navedel tudi razloge. Sodišče pa ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo, zakaj je predlog za določitev novega izvedena grafologa zavrnilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo odločilo, da oporoka pokojne A. N. rojene xxx, umrle yyy, z dne 4.2.2000, po kateri sta toženi stranki oporočna dediča tožnica A. P. in mati drugega tožnika R. Š. pa dedno odpravljeni in nista upravičeni uveljavljati nujnega deleža, ni pravno veljavna. Odločilo je tudi, da sta toženca dolžna nerazdelno povrniti tožnicama pravdne stroške v višini 2.117,09 EUR.

Zoper sodbo se je v roku pritožil prvi toženec. Navaja, da je sodišče štelo, da oporoke ni podpisala pokojna N., čeprav je po mnenju izvedenca podana le najnižja stopnja verjetnosti, da je ni. Ob najnižji stopnji verjetnosti da oporoke pokojnica ni podpisala a contrario lahko zaključimo, da je podana (velika) verjetnost, da jo je podpisala. Sodišče bi moralo glede pristnosti podpisa upoštevati tudi druge izvedene dokaze v postopku, tako pa je popolnoma spregledalo pričevanje toženca, oporočnih prič A. M. in M. T.. Obrazložitev je zato pomanjkljiva, nima razlogov o odločilnih dejstvih. Pritožnik pa nadalje meni, da izvedensko mnenje izvedenca B. ni strokovno in precizno, ampak je neprepričljivo, deloma samo s seboj v nasprotju in celo do tožene stranke pristransko. Pritožba se v izogib ponavljanju sklicuje na vlogo z dne 29.9.2009, s katero je podal pripombe na mnenje izvedenca. Pri tem izpostavlja primerjavo podpisa pokojnice s 6.6.1985, 8.4.1945 in 4.2.2000. Edino pravilno mnenje B. bi bilo, da na podlagi predloženega materiala, mnenja o piscu sporne oporoke ni mogoče podati. Sodišče bi moralo po danem predlogu toženca angažirati drugega izvedenca grafologa. Ker tega ni dovolilo, je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Sodišče je napačno odločilo tudi v tč. 2. izreka glede stroškov. Odločilo je preko postavljenega zahtevka v škodo tožencev, s čimer je bistveno kršilo določbe ZPP.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Zavrača navedbe toženca v pritožbi in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ter naloži toženi stranki povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Prvo sodišče je v postopku izvedlo številne dokaze, v obrazložitvi sodbe pa se je opredelilo oziroma povzelo le mnenje izvedenca grafologa in v posledici tega zahtevku tožeče stranke ugodilo. Toženec je že na zadnji glavni obravnavi po zaslišanju izvedenca B., enako pa sedaj v pritožbi, predlagal, da sodišče določi drugega izvedenca grafološke stroke. Za ta svoj predlog je navedel tudi razloge. Sodišče pa ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo, zakaj je predlog za določitev novega izvedena grafologa zavrnilo. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da se sodišče ni opredelilo do drugih dokazov – zaslišanja prič, zlasti oporočnih prič A. M. in M. T.. Sodbe tako ni mogoče preizkusiti.

Pritožbeno sodišče po povedanem ocenjuje, da ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti, zato je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo. Zadevo vrača v novo odločanje prvemu sodišču, ki naj postopek dopolni v zgoraj nakazani smeri, nato pa o zadevi ponovno odloči.