Jedro

ZD strokovnemu sodelavcu ne daje pooblastila za vodenje zapuščinske obravnave, ampak sme slednji na zapisnik sprejemati le izjave in predloge strank, z izjemo izjav o odpovedi dediščini. Tudi izvajanje dokazov je izrecno pridržano sodniku (glej 169. člen ZD). Takega pooblastila strokovnemu sodelavcu ne daje niti ZPP, ki se v zapuščinskem postopku uporablja subsidiarno. Na podlagi 15. člena tega zakona lahko strokovni sodelavec opravlja le tista procesna dejanja, za katera je tako določeno v zakonu. Določbe, po kateri bi strokovni sodelavec lahko (samostojno) vodil glavno obravnavo, ZPP nima. Nima je niti ZS, saj v drugem odstavku 54. člena strokovnemu sodelavcu vodenje glavne obravnave dovoljuje le pod vodstvom sodnika. Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da pod vodstvom sodnika vodi glavno obravnavo, pa seveda ne pomeni, da bi glavna obravnava lahko potekala brez navzočnosti sodnika. V konkretnem primeru zato drži očitek, da je bilo sodišče nepravilno sestavljeno. To pa niti ni vse. S tem, ko je zapuščinsko obravnavo vodila strokovna sodelavka brez prisotnosti sodnika, ki je kasneje izdal izpodbijani sklep o dedovanju, je bilo kršeno tudi načelo neposrednosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v zapuščino spadajo denarna sredstva zapustnice na računu pri Banki ... (s stanjem na dan 5. 5. 2020 - 1.561,63 EUR) in neizplačani pokojninski prejemki (273,97 EUR), nato pa odločilo, da to premoženje postane last Občine ... .

2. Pritožbo zoper tako odločitev vlaga zapustničina zakonita dedinja A. A. Sodišču očita kršitev po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je zapuščinsko obravnavo vodila strokovna sodelavka brez prisotnosti sodnika, sklep pa je izdal sodnik. V zvezi s tem opozarja na prvi in drugi odstavek 169. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ter 15. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izpostavlja odločbo VSL I Cpg 260/2009. Sodišče je zmotno ugotovilo tudi obseg zapuščinskega premoženja. Na dan smrti zapustnice je bilo na računu 671,63 EUR. Dedinja se je odpovedala dedovanju zaradi nagovarjanja strokovne sodelavke. Poleg tega lahko izjavo o odpovedi dedovanju sprejme samo sodnik. Ne drži, da bi se zavezala občini vrniti znesek, s katerim je po smrti zapustnice razpolagala. Tega ni nikoli izjavila. Zapisnik je podpisala, ker ni vedela, da lahko to odkloni.

3. Na pritožbo je odgovorila Občina ... Navaja, da je obseg zapuščine na dan 5. 5. 2020 pravilno ugotovljen. Kršitve niso bile storjene. Dedinje ni nihče nagovarjal, da se dedovanju odpove. S podpisom je potrdila zapisano. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Bistvena kršitev po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Pritožnica sodišču prve stopnje to kršitev utemeljeno očita.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče v tej zadevi 15. 6. 2021 opravilo zapuščinsko obravnavo1, ki pa je ni vodil sodnik, ki je kasneje izdal (podpisal) izpodbijani sklep o dedovanju, ampak strokovna sodelavka brez navzočnosti sodnika. Na tej obravnavi je sodišče ugotavljalo obseg zapuščinskega premoženja, obravnavalo vlogo Občine ... o omejitvi dedovanja, pritožnica pa je na zapisnik podala tudi izjavo o odpovedi dedovanju in se zavezala občini poravnati znesek, s katerim je razpolagala po smrti zapustnice (glej zapisnik zapuščinske obravnave na list. št. 23 in sklep o dedovanju na list. št. 25 do 27).

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da ZD strokovnemu sodelavcu ne daje pooblastila za vodenje zapuščinske obravnave, ampak sme slednji na zapisnik sprejemati le izjave in predloge strank, z izjemo izjav o odpovedi dediščini. Tudi izvajanje dokazov je izrecno pridržano sodniku (glej 169. člen ZD). Takega pooblastila strokovnemu sodelavcu ne daje niti ZPP, ki se v zapuščinskem postopku uporablja subsidiarno. Na podlagi 15. člena tega zakona lahko strokovni sodelavec opravlja le tista procesna dejanja, za katera je tako določeno v zakonu. Določbe, po kateri bi strokovni sodelavec lahko (samostojno) vodil glavno obravnavo, ZPP nima.2 Nima je niti Zakon o sodiščih (v nadaljevanju ZS), saj v drugem odstavku 54. člena strokovnemu sodelavcu vodenje glavne obravnave dovoljuje le pod vodstvom sodnika. Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da pod vodstvom sodnika vodi glavno obravnavo, pa seveda ne pomeni, da bi glavna obravnava lahko potekala brez navzočnosti sodnika. V konkretnem primeru zato drži očitek, da je bilo sodišče nepravilno sestavljeno. To pa niti ni vse. S tem, ko je zapuščinsko obravnavo vodila strokovna sodelavka brez prisotnosti sodnika, ki je kasneje izdal izpodbijani sklep o dedovanju, je bilo kršeno tudi načelo neposrednosti. To načelo je lahko uresničeno le, če je na obravnavi prisoten tudi sodnik, ki kasneje izda odločbo.

8. Pritožbi je bilo že zaradi te kršitve treba ugoditi in izpodbijani sklep o dedovanju na podlagi 354. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Gre namreč za kršitev, ki je glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, ne bo pa zaradi tega prišlo do hujše kršitve strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Gre namreč za zapuščinsko zadevo po v letu 2020 umrli zapustnici, kršitev pa bo sodišče prve stopnje lahko odpravilo tako, da bo razpisalo novo zapuščinsko obravnavo, ki jo bo vodil sodnik (oziroma strokovna sodelavka pod vodstvom sodnika), ki bo kasneje v zadevi tudi odločil. 9. Čeprav je bilo treba pritožbi ugoditi že iz navedenega razloga, pa pritožbeno sodišče opozarja še na to, da podatki v spisu (promet računa, list. št. 16) kažejo tudi na utemeljenost očitka glede ugotovljenega obsega premoženja, ki ga je imela zapustnica ob smrti. Na dan 5. 5. 2020 je bil namreč na zapustničinem računu znesek 671,63 EUR in ne 1.561,63 EUR kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče pa v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) opozarja, da je dedinja v vlogi z dne 20. 1. 2021 podala izjavo, da dediščino sprejema. Ker izjave o sprejemu dediščine ni mogoče preklicati (glej prvi odstavek 138. člena ZD), je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je pri odločitvi upoštevalo kasnejšo izjavo pritožnice o odpovedi dedovanju.

10. Ker je odločitev razveljavilo, bo o stroških, ki jih je v pritožbi priglasila pritožnica, odločilo sodišče prve stopnje, ko bo v zadevi izdalo nov sklep o dedovanju.

1 ZD daje sicer sodišču možnost, da odloči, da obravnave ne opravi - med drugim v primeru, če je pokojnik zapustil samo premično premoženje, pa je nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva (drugi odstavek 203. člena ZD). Sodišče v tej zadevi te možnosti ni uporabilo. 2 ZPP določa, da glavno obravnavo vodi predsednik senata oziroma sodnik posameznik (glej 281. in 298. člen ZPP).