Jedro

Kadar sodišče stranki na prvem naroku odobri rok, v katerem naj odgovori na vlogo nasprotne stranke oziroma odgovori na vprašanja sodišča, potem ne le, da ni možno šteti, da je prepozna vloga, s katero je stranka v roku odgovorila na poziv sodišča, temveč je za pravočasne potrebno šteti tudi dokazne predloge, s katerimi stranka želi dokazati navedbe iz takšne vloge. Toženi stranki bi bila dejansko kratena možnost obravnavanja pred sodiščem, če ne bi imela možnosti odgovoriti na navedbe tožnice iz pripravljalne vloge, ki ji je bila vročena šele na prvem naroku za glavno obravnavo in če v zvezi s tem odgovorom ne bi imela možnosti predlagati tudi dokazov.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bile v izreku navedene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas sklenjene v nasprotju z zakonom in se zato šteje, da sta tožnica in tožena stranka sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ugotovilo je, da je tožnica pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas s pravicami in obveznostmi kot izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 6. 2015, aneksov k tej pogodbi in odločbe o izvolitvi v naziv z dne 22. 9. 2015, tako da je uvrščena v 40. plačni razred. Ugotovilo je, da delovno razmerje tožnici na podlagi navedene pogodbe z dne 1. 6. 2015 in aneksov k tej pogodbi ni prenehalo 30. 9. 2015 temveč še traja. Toženi stranki je naložilo, da tožnici za čas od 1. 10. 2015 prizna vse pravice iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 6. 2015, aneksov k tej pogodbi in odločbe o izvolitvi v naziv z dne 22. 9. 2015 in ji za čas od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, to je od 1. 10. 2015 do dneva vrnitve nazaj na delo, prizna vse pravice iz delovnega razmerja po tej pogodbi o zaposlitvi, to je, da ji med drugim obračuna zaostale zneske plač v bruto znesku 2.001,31 EUR, od bruto zneska odvede predpisane davke in prispevke, tožnici pa nato izplača ustrezne neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zahtevku je ugodilo na podlagi ugotovitve, da pri delu, ki ga je tožnica opravljala na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas ni šlo za začasno povečan obseg dela in da tudi ni bil podan kakšen drug razlog iz prvega odstavka 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), zaradi katerega bi bilo dovoljeno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ugotovilo je, da se je potreba po tožničinem delu nadaljevala tudi po 1. 10. 2015. Štelo je tudi, da je do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas prišlo tudi zaradi tega, ker je tožnica na delu ostala tudi po času za katerega so bile sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je posamezne nove pogodbe podpisala po tem, ko so prejšnje že prenehale veljati.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je toženi stranki v spornem obdobju, poleg drugih razlogov, zaposlovanje za nedoločen čas preprečeval tudi Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF, Ur. l. RS, št. 40/2012 s spremembami). Graja stališče sodišča druge stopnje, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni zaslišalo priče A. A., dekanje B. B. (71. člen ZPP). Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP naj bi bila podana, ker je sodišče druge stopnje protispisno navedlo, da tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi ni navedla v zvezi s čim je predlagala zaslišanje navedene priče. Ta priča je bila navedena kot dokazni predlog na koncu navedb prve pripravljalne vloge, zato je logično, da je predlagana v zvezi s temi navedbami. Kadar sodišče stranki določi rok za odgovor (1) ima stranka možnost predlagati dokaze v zvezi s trditveno podlago, ki jo navaja v okviru tako določenega roka. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo tretji odstavek 200. člena ZDR-1, ko se je postavilo na stališče, da ima tožnica možnost zahtevati oceno zakonitosti predhodnih pogodb o zaposlitvi. Pravnorelevantno je le ali je bila zadnja pogodba o zaposlitvi sklenjena v skladu z zakonom. Za oceno potreb delodajalca je pristojen rektor tožene stranke in ne drugi zaposleni. Zmotno je naziranje drugostopenjskega sodišča, da nista relevantna razpoložljiv fond ur v okviru posameznega projekta in način financiranja, saj oboje definira potrebo po delu delavca. Če je študijski program stalen del dejavnosti tožene stranke, to še ne pomeni, da je delo tožnice glede na organizacijo delovnega procesa trajno potrebno. Šlo naj bi za protispisne zaključke drugostopenjskega sodišča oziroma za nasprotje v odločilnih dejstvih, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvena je kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, naj bi bila podana, ker se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb o nasprotju med 6. in 12. točko obrazložitve prvostopenjske sodbe.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizija v zvezi z neizvedbo dokaza z zaslišanjem priče A. A., dekanje članice tožene stranke, na kateri je bila zaposlena tožnica, utemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da je bil prepozen, saj je bil podan po prvem naroku za glavno obravnavo. Res je sicer, da je tožena stranka ta dokazni predlog podala v pripravljalni vlogi, ki je bila vložena po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar pa je bila vložena v roku, ki ga je sodišče prve stopnje toženi stranki odobrilo, da v njem odgovori na pripravljalno vlogo tožnice, ki je bila pooblaščencu tožene stranke vročena šele na prvem naroku za glavno obravnavo in da odgovori na vprašanja, ki jih je na tem naroku postavila predsednica senata. Kadar sodišče stranki odobri rok, v katerem naj odgovori na vlogo nasprotne stranke oziroma odgovori na vprašanja sodišča, potem ne le, da ni možno šteti, da je za prepozna vloga, s katero je stranka v roku odgovorila na poziv sodišča, temveč je za pravočasne potrebno šteti tudi dokazne predloge, s katerimi stranka želi dokazati navedbe iz takšne vloge. Toženi stranki bi bila dejansko kratena možnost obravnavanja pred sodiščem, če ne bi imela možnosti odgovoriti na navedbe tožnice iz pripravljalne vloge, ki ji je bila vročena šele na prvem naroku za glavno obravnavo in če v zvezi s tem odgovorom ne bi imela možnosti predlagati tudi dokazov.

7. Sodišče druge stopnje je pritrdilo pravnemu stališču sodišča prve stopnje, ko je pritožbene navedbe o obstoju bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila podana, ker sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče A. A., zavrnilo z utemeljitvijo, da tožena stranka ni navedla, zakaj tega dokaza ni mogla predložiti že prej. Obenem je dodalo še nov razlog za zavrnitev dokaznega predloga, in sicer da tožena stranka ni navedla, kaj naj bi predlagana priča izpovedala.

8. Nesubstanciranost dokaznega predloga je sicer lahko razlog za njegovo zavrnitev, vendar v konkretnem primeru dokaznega predloga ni možno šteti za nesubstanciranega. Tožena stranka je v prvi pripravljalni vlogi z dne 24. 12. 2015 v 2. točki najprej odgovorila na vprašanja predsednice senata, nato pa tudi na pripravljalno vlogo tožnice, ki je bila pooblaščencu tožene stranke vročena na prvem naroku za glavno obravnavo. Na koncu 2. točke prve pripravljalne vloge je tožena stranka navedla dokaze, ki jih predlaga, med drugim tudi zaslišanje dekanje B. B., A. A. Tako oblikovana vloga ne pušča nobenega dvoma, da se predlagani dokazi nanašajo na dejstva, ki so navedena v 2. točki prve pripravljalne vloge. Nenazadnje je tožena stranka (pa tudi tožnica) na povsem enak način predlagala tudi dokaze, ki jih je sodišče izvedlo.

9. Navedeno pomeni, da niso podani razlogi, s katerimi je sodišče druge stopnje obrazložilo pravilnost zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje priče A. A., saj dokazni predlog ni bil niti prepozen, niti nesubstanciran. Toženi stranki je bila s takšno obrazložitvijo zavrnitve dokaznega predloga dejansko kršena možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

11. V novem postopku bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljeno kršitev, nakar bo o zahtevku lahko znova odločilo.

12. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

(1) Sodišče prve stopnje je na prvem naroku toženi stranki dodelilo 15-dnevni rok da odgovori na istega dne prejeto vlogo tožnice in da odgovori na vprašanja sodnice.