Jedro

Javna korist, katere namen je razlastitev, se ugotavlja na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, po katerem se šteje, da je javna korist za nepremičnine iz prvega odstavka tega člena izkazana (za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture), če so nepremičnine predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. Tožeča stranka pa nima sprejetega občinskega lokacijskega načrta in parcela št. 71/2 tudi ni navedena v nobenem državnem lokacijskem načrtu in ker je to dejstvo med strankami postopka nesporno, je pravilna odločitev obeh upravnih organov, da javna korist, ki je pogoj za razlastitev predmetne nepremičnine, v spornem primeru ni izkazana.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je odločeno, da se zahteva Občine Laško (tožeče stranke v tem sporu) za razlastitev nepremičnine s parc. št. 71/2 k.o. … (ID znak: ...), ki je v lasti A.A., in ki je po geodetskih podatkih opredeljena kot cesta v izmeri 60 m², zavrne. V obrazložitvi upravni organ navaja, da je razlastitvena upravičenka Občina Laško zahtevala uvedbo razlastitvenega postopka zaradi dosega namena prevzema javne ceste. Nepremičnina s parc. št. 71/2 k.o. … je v lasti razlastitvenega zavezanca A.A. in predstavlja del ceste oziroma krajši vmesni del kategorizirane občinske ceste - javne poti št. 701181 (Radovlje- Strensko - Železniška postaja Rimske Toplice), ki je sestavni del javne poti št. 701180 (Radovlje - Modrič – Strensko - Pinter - Globoko - Ekonomija - Železniška postaja Rimske Toplice) in je povezana tudi z javno potjo št. 701183 (Strensko - Pinter).

2. Navaja, da je postopek razlastitve urejen z določbami od 92. do 114. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1). V tem primeru je bilo že več odločitev obeh upravnih organov, kot tudi Upravnega sodišča in je bila zadeva 4. 11. 2013 znova vrnjena prvostopenjskemu organu v obravnavo. V prvi fazi je že bila izdana pravnomočna delna odločba št. 352-32/2005-(32/2) z dne 12. 1. 2006. Predmet te faze postopka pa je vsebinska presoja, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev nepremičnine.

3. Upravni organ je sledil sodbi Upravnega sodišča RS, oddelek v Celju, št. IV U 36/2013-17 z dne 8. 10. 2013, iz katere je razvidno, da se sodišče strinja s prvostopenjskim organom, da je treba v obravnavanem primeru kot pravno podlago uporabiti določbe ZUreP-1. Po presoji sodišča za razlastitev po določbah tega zakona niso izpolnjeni vsi pogoji. Ker gre za prevzem objektov oziroma zemljišča gospodarske javne infrastrukture se šteje, da je javna korist izkazana, če so te nepremičnine predvidene v državnem oziroma občinskem načrtu. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Laško sodi med občinske lokacijske načrte, kot jih kot prostorske akte sedaj opredeljuje Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) oziroma med občinske prostorske načrte ali podrobne prostorske načrte. V nadaljevanju upravni organ navaja, kateri so ti akti po določbah ZPNačrt, kar pa sodišče v sodbo ne povzema. Da ni na območju kategorizirane javne poti JP 701181 Radovlje - Železniška postaja Rimske Toplice sprejet ustrezen lokacijski načrt, na podlagi katerega bi bila v tem primeru izkazana javna korist, je razvidno tudi iz odgovora Občine Laško št. 35060-17/2007 z dne 4. 12. 2013. Ugovora Občine Laško, da je bila javna korist v tem primeru že pravnomočno ugotovljena z zgoraj navedeno odločbo št. 352-32/2005-(32/2) z dne 26. 6. 2008, upravni organ ni mogel šteti kot pravno relevantnega, ker je Upravno sodišče podalo nasprotne usmeritve, katerim je organ dolžan slediti.

4. S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega organa ter podrobno navaja zakonske določbe od 92. do 107. člena ZUreP-1. Navaja, da je javna korist za nepremičnine izkazana, če so predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (abstraktna javna korist), kar pa v tem primeru ni izkazano. Odlok o kategorizaciji občinskih cest ne sodi med tiste občinske prostorske akte, ki bi ex lege izkazovali javno korist iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1. Ta Odlok je bil sprejet na podlagi Zakona o cestah iz leta 1997 (ZJC), ki je v 83. členu določil, da morajo občine sprejeti odloke o občinskih cestah, v katerih bodo uredile upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih ceste ter nadzorstvo nad občinskimi cestami.

5. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bila dne 26. 6. 2008 izdana pravnomočna delna odločba, s katero je bil ugotovljen obstoj javne koristi in uveden postopek razlastitve. Javna korist je s tem dokončno in pravnomočno ugotovljena. Sodba Upravnega sodišča IV U 36/2013, ne odpravlja odločbe UE Laško z dne 27. 6. 2008, ki še vedno pravnomočno velja in je bila sprejeta po določbah ZUreP-1. Postopek razlastitve se je pričel tudi pred začetkom veljavnosti ZPNačrt. V pravu velja načelo „ne bis in idem“, kar pomeni, da o isti upravni stvari ni mogoče ponovno odločati. Upravni odločbi sta nezakoniti, ker ne pojasnita, zakaj ne upoštevata pravnomočnega obstoja javne koristi za razlastitev in preko splošnega sklicevanja na določbe ZUreP-1, ponovno in nedopustno posežeta v pravnomočno odločitev delne odločbe, tako da ugotovita neobstoj javne koristi. Upravni organ v drugem upravnem postopku ne more ugotavljati, da je bila sicer pravnomočna delna odločba v nekem drugem upravnem postopku izdana na podlagi nepravilne uporabe materialnega prava, to je na nepravilno uporabljeni pravni podlagi za razlastitev. Ko je ponovno presojal obstoj javne koristi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno leta 2008, je organ bistveno kršil materialno pravo in določbe procesnega prava. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek, toženi stranki pa se naloži plačilo vseh stroškov tega postopka.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

7. Stranka z interesom v tem sporu (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), A.A., ki je razlastitveni zavezanec, na tožbo ni odgovoril. K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. V tem postopku je sporno, ali je že ugotovljeno z delno odločbo Upravne enote Laško, št. 352-32/2005-(32/2) z dne 26. 6. 2008, da je izkazana javna korist za razlastitev nepremičnine s parc. št. 71/2 k.o. ..., ki je v lasti razlastitvenega zavezanca in je po geodetskih podatkih opredeljena kot cesta v izmeri 60 m², na podlagi zahteve razlastitvenega upravičenca, to je tožeče stranke. Postopek razlastitve se je začel z vloženo zahtevo za uvedbo razlastitve tožeče stranke z dne 27. 6. 2005. Prva delna odločba, ki se nanaša na I. fazo razlastitvenega postopka, je bila izdana, ko je že začel veljati 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (ZJC-B). V ponovnem upravnem postopku na podlagi sodne odločbe, je bila izdana prej navedena delna odločba z dne 26. 6. 2008, ki je postala pravnomočna in s katero je bila končana I. faza razlastitve sporne nepremičnine.

10. O II. fazi postopka razlastitve je bilo odločeno z odločbo Upravne enote Žalec 352-32/2005-81 z dne 16. 8. 2012, s katero se je ugodilo zahtevi tožeče stranke za razlastitev nepremičnine razlastitvenega zavezanca. Na podlagi vložene tožbe je Upravno sodišče s sodbo IV U 36/2013-17 z dne 8. 10. 2013, odločbo odpravilo in jo vrnilo organu v ponovni postopek z napotilom, da se kot pravna podlaga za razlastitev v tem primeru uporabijo določbe ZUreP-1, ki med drugim določajo, da je javna korist izkazana, če so nepremičnine za razlastitev predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (tretji odstavek 93. člena ZUreP-1).

11. Ne glede na to, da je bilo v prej navedeni pravnomočni delni odločbi z dne 26. 6. 2008, ki je upoštevala določbe 19. člena ZJC-B, ugotovljeno, da po delu ceste, ki je predmet razlastitve, poteka javni cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC, so pravilne navedbe obeh upravnih organov (ki sta sledila razlogom sodne odločbe), da se javna korist, katere namen je razlastitev, ugotavlja na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1. Ta določa, da se šteje, da je javna korist za nepremičnine iz prvega odstavka tega člena izkazana (za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture), če so nepremičnine predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. Občina Laško (tožeča stranka) nima sprejetega občinskega lokacijskega načrta in parcela 71/2 k.o. … tudi ni navedena v nobenem državnem lokacijskem načrtu in ker je to dejstvo med strankami postopka nesporno, je pravilna odločitev obeh upravnih organov, da javna korist, ki je pogoj za razlastitev predmetne nepremičnine, v spornem primeru ni izkazana. Glede na to, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II izreka:

12. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.