Jedro

Dejansko stanje v tem smislu, ali bi bila za tožnika varna vrnitev v Kongo, ni bilo popolno ugotovljeno, kar se je dodatno izkazalo po opravljeni glavni obravnavi. Iz poročil, ki jih je predložila tožeča stranka, namreč med drugim izhaja, da so se zlorabe s strani vladnih varnostnih sil in nezakonitih oboroženih skupin še vedno dogajale in naj bi vključevale nezakonite poboje, izginotja, mučenja, uničenje zasebne lastnine ter spolno nasilje in nasilje na podlagi spola. Dogajala naj bi se izginotja posameznikov, pridržanja zaradi svojih političnih mnenj, preganjanje demonstrantov, razmere v zaporih pa so še vedno slabe, po odhodu Kabile pa so osebe, ki so bile blizu nekdanjemu šefu države, še vedno na vodilnih položajih v vojski, policiji, varnostni službi. Tudi iz zaslišanja tožnika izhaja, da ima bivši predsednik Kabila v Kongu še vedno politični vpliv. Glede na vse navedeno je po presoji sodišča preuranjena ocena tožena stranke, da ni verjetno, da bi bil tožnik ob vrnitvi v izvorno državo priprt in tako izpostavljen izredno slabim in življenjsko nevarnim razmeram, zato je bilo po presoji sodišča dejansko stanje glede te ocene nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. 2142-1820/2018/25 (1312-02) z dne 5. 6. 2020 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za priznanje mednarodne zaščite.

2. V obrazložitvi odločbe povzema, kaj je tožnik povedal v prošnji za priznanje mednarodne zaščite in kaj je povedal na osebnem razgovoru.

3. Tožena stranka nadalje glede ocene verodostojnosti tožnika ugotavlja, da je tožniku potrebno priznati splošno verodostojnost. 4. V zvezi s svojo odločitvijo tožena stranka ugotavlja, da iz tožnikovih izjav izhaja, da svojo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite utemeljuje s tem, da je od leta 2017 član stranke UDPC, da se je trikrat v Kinshasi udeležil demonstracij, ki jih je organizirala organizacija CLC (Odbor za usklajevanje oz. Lay/Laic Coordinating Committe) in sicer 31. 12. 2017, 21. 1. 2018 in 25. 2. 2018 ter bil zaradi svoje zadnje udeležbe na demonstracijah 25. 2. 2018 prijet in odpeljan v zapor varnostne službe ANR v Kinshasi, kjer je bil v nemogočih razmerah 3 mesece in 9 dni, nato pa mu je uspelo pobegniti. Tožena stranka sledi tožniku v njegovih izjavah, da je od leta 2017 dalje član stranke UDPC. Tožena stranka tudi ugotavlja, da so bile 31. 12. 2017 v DR Kongu v resnici demonstracije, ki jih je policija in vojska grobo zatrla. Uporabili sta tako solzivec kot gumijaste in prave naboje in bilo je tudi nekaj smrtnih žrtev ter številni ranjeni. Preučene informacije tako potrjujejo navedbe tožnika. Tožena stranka je tudi pridobila in preučila informacije o demonstracijah, ki so potekale 21. 1. 2018. Tudi te so bile organizirane z namenom, da se dolgoletnega predsednika Kabilo prisili k spoštovanju sporazuma iz decembra 2016 in se končno izvedejo nove volitve. Vojska in policija sta demonstrante pregnali in ob tem streljali z uporabo pravih nabojev, ponovno je bil uporabljen tudi solzivec. Tožena stranka sledi tožniku, da se je teh demonstracij udeležil. Številne informacije tudi potrjujejo navedbe tožnika, da so bile 25. 2. 2018 ponovno organizirane demonstracije. Tudi na teh je posredovala policija skupaj z vojsko in drugimi varnostnimi silami in ob tem ponovno uporabila strelno orožje in solzivec. Streljanje je privedlo do nekaj smrtnih žrtev. Tožena stranka sledi tožniku, da se je trikrat udeležil demonstracij. Prav tako mu verjame, da je bil ob nezakonitem prijetju pred domačo hišo odpeljan v zapor ANR, ki se nahaja v Kinshasi. Dopušča tudi možnost, da je iz zapora pobegnil na način, kot je opisal, da je za njegovo možnost pobega iz zapora bila plačana podkupnina s strani staršev ali koga drugega. Prav tako sledi tožniku v njegovih izjavah, da je bil zaradi pobega iz zapora za njim razpisan nalog za prijetje. Tožena stranka ne dvomi, da je bil tožnik po demonstracijah, ki se jih je udeležil, prijet in odpeljan v zapor in da je bil izdan nalog za njegovo prijetje. Vendar pa so demonstracije v njegovi državi v letu 2019 prinesle bistvene spremembe. Zgodil se je razpis predsedniških volitev in odstop dotedanjega predsednika Josepha Kabile. Izvedene so bile dolgo pričakovane in večkrat prestavljene predsedniške volitve, na katerih je zmagal Felix Tshisekedi, predsednik stranke UDPC, to pa je stranka, katere član je tudi tožnik. Ob svojem nagovoru je predsednik obljubil, da bo osvobodil politične zapornike in zaprl tajne policijske centre in dovolil vrnitev politikov iz izgnanstva. Marca 2019 je predsednik objavil štiri predsedniške ukaze, na podlagi katerih je bilo izpuščenih okoli 110 političnih zapornikov in tudi na stotine pripornikov vesti in drugih pripornikov. Glede na spremenjene razmere tožena stranka ugotavlja, da je malo verjetno, da bi tožnika v primeru vrnitve v izvorno državo še naprej iskali in bi imel kakršnekoli težave z oblastmi. Prav tako po mnenju tožene stranke ni možnosti, da bi ga ANR še naprej iskal in zaprl v svoj pripor. Pri tem se tožena stranka sklicuje na informacijo Amnesty International z dne 14. 4. 2020, ki jo je predložil sam tožnik. Tožnik v izjavah ni nikjer navedel, da bi mu v primeru vrnitve v izvorno državo grozila smrtna kazen ali usmrtitev. Tožena stranka sicer ugotavlja, da je bil tožnik ob prijetju izpostavljen fizičnemu nasilju, da so ga v priporu slekli in porinili v prostor, kjer je bilo zadušljivo in vroče, da so dobivali gnilo hrano, pri čemer je tožnik še navedel, da so ga mučili. Ob vrnitvi se boji, da bi ga ponovno aretirali in zaprli. V pisni izjavi z dne 5. 5. 2020 je navedel, da bi bilo zelo nečloveško vrniti ga v roke njegovih rabljev. Tožena stranka pri tem ugotavlja, da so razmere v kongoških zaporih in priporih zelo slabe in lahko tudi življenjsko ogrožujoče. Vendar pa ni verjetno, da bi bil tožnik ob vrnitvi v izvorno državo priprt in tako izpostavljen izredno slabim in življenjsko nevarnim razmeram. Nadalje pa tožena stranka tudi ugotavlja, da tožniku ne grozi resna škoda v smislu samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada, kot ga določa 3. alineja 28. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1).

5. Tožena stranka je poslala pooblaščencem tožnika informacije, uporabljene pri svoji odločitvi. Tožnik je pristojnemu organu posredoval tudi svoje informacije. Med njimi določen sklop informacij govori o tem, da ima nekdanji predsednik Kabila še vedno velik vpliv. Še vedno je vpet v kongoško politiko. Tako kot izhaja iz tožnikovih informacij, tudi tožena stranka ugotavlja, da kršitve človekovih pravic v Kongu sicer še vedno obstajajo, vendar je potrebno upoštevati individualne okoliščine vsakega posameznega primera. V tožnikovem primeru ni mogoče ugotoviti, da bi bil tožnik zaradi osebnih okoliščin v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen mučenju. Med informacijami, ki so jih predložili pooblaščenci tožnika, so tudi take, ki se nanašajo na ravnanje z osebami, ki so vrnjene v Kongo in povratniki naj bi bili v nevarnosti pridržanja, izsiljevanja in mučenja. Vendar so te informacije starejšega datuma (2009 do 2016). Zaradi tega te informacije niso pomembne.

6. Tožnik v tožbi obsežno navaja, s katerimi deli odločbe se strinja. Nadalje pa meni, da je tožena stranka zmotno zaključila, da so demonstracije v njegovi izvorni državi v letu 2019 prinesle bistvene spremembe. Tožnik je toženi stranki posredoval pisno izjavo, da je res prišlo do spremembe predsednika, a žal je velik del oblasti še vedno v rokah bivšega predsednika Kabile. Zaradi tega so ljudje še vedno preganjani in Kabila je še vedno na oblasti. S tem ko Tshisekedi sodeluje s Kabilo, mu omogoča nadaljnje preganjanje ljudi, ki mu nasprotujejo. Ljudi, ki so drugače misleči, preganjajo še naprej, zločini ostajajo nekaznovani. Tožnik je izpostavil tudi informacije o ravnanju z osebami, ki so vrnjene v Kongo in so v nevarnosti pridržanja, izsiljevanja in mučenja. Predlaga, da se o predmetni zadevi opravi obravnava, na kateri naj se ga zasliši o izpostavljenih okoliščinah, saj tožena stranka ni upoštevala njegovih pisnih izjav. Tožena stranka bi morala tožnika vsaj povabiti na osebni razgovor in razčistiti dejansko stanje tudi v tej smeri. Tožnik je tudi jasno opisal usmrtitve sopripornikov in način, na katerega so usmrtitve potekale. Ob tem, da je tožena stranka ugotovila tožnikovo splošno verodostojnost, bi mu morala slediti v tem delu. Nalog za priprtje tožnika je še aktiven in bi bil v primeru vrnitve zaprt. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je kljub tožnikovi splošni verodostojnosti morala upoštevati, da so razmere v izvorni državi bistveno drugačne, kot v času njegovega odhoda. Skrbno je preučila vso dokumentacijo, ki jo je predložil tožnik, in se do nje tudi opredelila. Sama splošna verodostojnost tožnika še ne pomeni, da je upravičen do priznanja mednarodne zaščite. Ugotovila je, da ni verjetno, da bi bil tožnik ob vrnitvi v izvorno državo priprt in tako izpostavljen slabim in življenjsko nevarnim razmeram v priporih in zaporih.

8. Sodišče je v navedeni zadevi razpisalo glavno obravnavo, pri čemer je še pred obravnavo pozvala obe stranki, naj predložita morebitne informacije o tem, kaj se dogaja s političnimi prebežniki ob vrnitvi v Kongo po zamenjavi oblasti (od leta 2019 dalje). Obe stranki sta predložili več novejših poročil o stanju v izvorni državi tožnika.

9. Iz informacij, ki jih je predložila tožena stranka, med drugim izhaja, da je po spremembi vodstva države opaziti določeno odpiranje demokratičnega prostora, ki ga dokazujejo zlasti izpustitev velikega števila političnih zapornikov in prirejanje mirnih demonstracij brez incidentov ter vrnitev osebnosti iz opozicije v državo. Po februarju 2019 je zabeležiti upad števila kršitev človekovih pravic. Oblasti so dovolile povratek v Kongo in opravljanje dejavnosti več izgnanim političnim aktivistom ter aktivistom civilne družbe ter tujim novinarjem in zagovornikom človekovih pravic, ki so bili več let proglašeni za nezaželene. V letnem poročilu USDOS o stanju človekovih pravic za leto 2019 je navedenih več primerov, ko so se izgnani in samoizgnani politični prebežniki po zamenjavi oblasti vrnili ter njihove aktivnosti po vrnitvi. V Kinshasi so opozicijskim strankam dovolili prirejanje političnih zborovanj. Več visokih osebnosti iz opozicije se je smelo vrniti v državo po več letih prostovoljnega izgnanstva. Aprila je vlada razveljavila zaporno kazen v odsotnosti za politika Moise Katumbi in mu omogočila varno vrnitev prvič v treh letih. Iz citiranih virov, ki jih je zbrala tožena stranka, tudi izhaja, da so v februarju 2019 policiste zmerjali demonstranti in izzivali aktivisti s prepevanjem pesmi, ki razpihujejo etnično sovraštvo. Nadalje iz teh virov tudi izhaja, da je novi predsednik dovolil opozicijskim strankam, da se organizirajo. Tožena stranka pri tem zaključuje, da glede na to, da informacije navajajo, da so bili številni politični zaporniki spuščeni iz zaporov in priporov, ter glede na to, da tožnik ni pomembna politična oseba v izvorni državi, ni utemeljenega razloga za ugotovitev, da bi imel ob vrnitvi v izvorno državo zaradi svojega članstva v stranki UDPC kakršnekoli težave.

10. Iz informacij o stanju v izvorni državi, ki jih je predložil tožnik, pa med drugim izhaja, da so se zlorabe s strani vladnih varnostnih sil in nezakonitih oboroženih skupin še naprej dogajale predvsem na vzhodu in v regiji Kasai. Te zlorabe so vključevale nezakonite poboje, izginotja, mučenja, uničenje zasebne lastnine ter spolno nasilje in nasilje na podlagi spola. Obstajajo številna poročila, da so vlada ali njeni agenti samovoljno ali nezakonito ubijali. Viri so med letom poročali o izginotjih. Oblasti pogosto niso želele priznati pridržanja osumljencev in v več primerih osumljence pridržale v neuradnih objektih, tudi v vojaških oporiščih in v prostorih za pridržanje. Oblasti so pogosto pridržale osumljene osebe brez komunikacije, tudi v neuradnih centrih za pridržanje. Varnostno osebje je aretiralo in pridržalo aktiviste civilne družbe, novinarje in člane opozicijske stranke in jim včasih zavrnilo sodni postopek. Vse leto so varnostne sile dalj časa redno in brez obtožb držale protestnike in aktiviste civilne družbe. Po 30. juniju so Združeni narodi poročali, da so bile osebe pridržane zaradi svojih političnih mnenj in legitimnih dejavnosti državljanov. Oblasti so vedno zavrnile dostop do prostorov za pridržanje. Po izdaji štirih predsedniških ukazov je bilo po ocenah izpuščenih 110 političnih zapornikov. Zaradi nasilja v zahodni provinci Mai-Ndombe je bilo ubitih več kot 1500 civilistov, na tisoče ranjenih in vsaj milijon prisilno razseljenih. Amnesty International je na spletnih straneh izpostavil več nedavnih primerov, ko so bili mirni protesti prepovedani ali nasilno razpršeni. Razmere v večini zaporov po državi so ostre in življenjsko nevarne zaradi pomanjkanja hrane, velike prenatrpanosti ter neustreznih sanitarnih pogojev in zdravstvene oskrbe. Iz virov, ki jih je predložila tožeča stranka, tudi izhaja, da je od nastopa novega predsednika minilo že nekaj časa in da se za žrtve politične represije še vedno ni nič storilo. Novi predsednik se je odrekel obljubam, ki jih je dal med svojo inavguracijo. Po odhodu Kabile njegova senca še vedno visi nad močjo novega predsednika še posebej, ker so osebe, ki so bile blizu nekdanjemu šefu države, še vedno na vodilnih položajih v vojski, policiji, varnostni službi. Tudi po odhodu Kabile so nasprotniki njegovega režima, ki so se poskušali vrniti v državo, tvegali svoja življenja.

11. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo in prebralo listine upravnega spisa in sodnega, označene kot priloga od A1 do A6 ter B1. 12. Na glavni obravnavi, ki jo je sodišče opravilo dne 10. 5. 2021, je zaslišalo tožnika. Tožnik je na zaslišanju povedal, da ima bivši predsednik Kabila v Kongu še vedno politični vpliv. Nalog za njegovo priprtje ostaja še vedno v veljavi. V primeru vrnitve v Kongo bi mu grozila aretacija. Razmere v zaporih v Kongu so še slabše kot so bile. Na zaslišanju je omenil primer Moise Katumbi, bivšega guvernerja province Katanga, ki se je po zamenjavi oblasti vrnil v Kongo in naletel na kopico težav, zaradi katerih se je zopet vrnil v Evropo. On je zelo izpostavljena oseba in se zavzema za težave majhnega človeka. Če pa se mali človek upre oblasti, je takoj preganjan. Vsi prijatelji in zavezniki bivšega predsednika Kabile so še vedno na oblasti in zasedajo pomembne položaje. Sodelavci Kabile so povzročili nemalo zločinov in so še vedno svobodni in zaščiteni. Tudi vojno osebje Kabile, ki je povzročilo kopico vojnih zločinov, je še vedno prost in zavzema položaje. Sodna oblast v Kongu jih ne preganja. Kljub temu, da je na oblasti novi predsednik, se hudodelstva s strani Kabilovih sodelavcev nadaljuje, ne preganja se jih tudi zaradi tega, ker ima Kabila preko istih sodelavcev še vedno v rokah varnostne organe države. Sodišče ni začelo niti enega postopka zoper povzročitelje zločinov. Kljub pokolom, ki so se zgodili v Kongu, je prebivalstvo Konga pričakovalo, da bo Kabila odgovarjal za zločine, realnost pa je taka, da se še vedno prosto giblje po državi. Vsi, ki so sodelovali s Kabilo, so nedotakljivi. Ljudje, ki so bili včasih proti Kabili, so večinoma izginili, ne da se jih najti, tudi v zaporih, kjer so družine poizvedovale za njimi, se je izgubila sled. Mnogi sorodniki demonstrantov so zapustili Kongo. Še naprej se izvajajo tudi nove aretacije in tudi novi predsednik zapira ljudi v celice. Večkrat so bili pozivi humanitarnih organizacij, naj se te zloglasne zapore ukine, saj se v njih izvajajo mučenja in poboji. To pomeni, da je vpliv bivšega predsednika Kabile še vedno prisoten. Edina sprememba, ki jo je aktualni predsednik izvedel, je, da je poveljnika tajne službe zamenjal z njegovim namestnikom. Varnostne sile so še vedno pod nadzorom Kabile. Kar se je izvajalo pod oblastjo Kabile, se izvaja še danes. Sedanji predsednik izvaja politiko iz prejšnjega sistema. O razmerah v državi se je v sedanjem času seznanil iz medijev, iz predvajanih političnih oddaj. Dobiva tudi informacije od članov svoje družine. Veliko grozodejstev se dogaja v njegovi državi, vendar so le te zamolčane, na spletu pa se lahko do teh informacij pride na druge načine. Veliko zločinov, ki se zgodijo malemu človeku, ni objavljenih, vendar pa se o njih izve na druge načine ali pa od družin in sorodnikov žrtev. To, kar se dogaja v državi, je katastrofa. V Kongo so se vrnili pomembneži, vendar pa večina pomembnih oseb, ki so ob odhodu pridobile azil v tretjih državah, se ne želi vrniti v Kongo. Propagandna strategija države je, da se je zgodila popolna sprememba, da bi zunanjemu svetu pokazali, da so se zgodile spremembe. Malemu človeku se spremembe niso zgodile. Če pomembne osebe in vojskovodje zavračajo vrnitev v Kongo, kako naj to sam sprejme kot mali človek. Tožnik je omenil ime političnega vodje Honore Engwanda, ki je umrl v Maroku, saj je kategorično zavračal vrnitev v Kongo z razlogom, da razmere v Kongu še vedno niso dobre. V medijih so se pojavile informacije, da je bil zastrupljen po naročilu oblastnikov v Kongu. Zaradi mučenja, ki ga je sam prestal, si ne predstavlja, da bi se mali ljudje vračali nazaj v Kongo. Zanj ne bo nihče poskrbel ob povratku. Takoj bo obravnavan drugače in mediji o tem ne bodo pisali. Tožnik meni, da je zanj nesprejemljivo, da se vrne v Kongo, da še enkrat prestane vse to mučenje in zapiranje, morda celo fizično odstranitev. Raje bi bil v zaporu v Sloveniji. Tožnik je omenil še dogodek v provinci Goma v Kongu. Učenci so protestirali proti oblasti in razmeram v Kongu in vojska je začela streljati na te učence.

13. Tožba je utemeljena.

14. Sodišče ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je bil tožnik preganjan zaradi udeležbe na demonstracijah in sicer je bil zaprt in mučen v zaporih, od koder je pobegnil. Sporno pa je med strankama vprašanje, ali so se razmere v Kongu zares toliko spremenile, da tožniku več ne grozi zapor in s tem povezano mučenje in nečloveško ravnanje. Tožena stranka se pri tem sklicuje na informacije o izvorni državi, ki jih je zbrala, tožnik pa po drugi strani zatrjuje, da razmere še niso dovolj varne. Sodišče pri tem ugotavlja, da iz nekaterih informacij o stanju v izvorni državi, ki so navedene že v odločbi, izhaja, da utegne še vedno za tožnika obstajati nevarnost, da bi bil ponovno aretiran. Tako na primer iz poročila Amnesty International z dne 14. 4. 2020 izhaja, da je več visokih uradnikov v državi, osumljenih resnih kršitev človekovih pravic, še naprej na svobodi in izkorišča pomembne položaje v nacionalnih inštitucijah in varnostnih službah. Navedeni vir se nahaja v upravnem spisu.

15. Po vsem navedenem sodišče meni, da dejansko stanje v tem smislu, ali bi bila za tožnika varna vrnitev v Kongo, ni bilo popolno ugotovljeno, kar se je dodatno izkazalo po opravljeni glavni obravnavi. Iz poročil, ki jih je predložila tožeča stranka, namreč med drugim izhaja, da so se zlorabe s strani vladnih varnostnih sil in nezakonitih oboroženih skupin še vedno dogajale in naj bi vključevale nezakonite poboje, izginotja, mučenja, uničenje zasebne lastnine ter spolno nasilje in nasilje na podlagi spola. Dogajala naj bi se izginotja posameznikov, pridržanja zaradi svojih političnih mnenj, preganjanje demonstrantov, razmere v zaporih pa so še vedno slabe, po odhodu Kabile pa so osebe, ki so bile blizu nekdanjemu šefu države, še vedno na vodilnih položajih v vojski, policiji, varnostni službi.

16. Tudi iz zaslišanja tožnika izhaja, da ima bivši predsednik Kabila v Kongu še vedno politični vpliv, da nalog za njegovo priprtje ostaja še vedno v veljavi, da bi mu v primeru vrnitve v Kongo grozila aretacija, razmere v zaporih v Kongu pa so še slabše kot so bile. Iz njegovega zaslišanja tudi izhaja, da so vsi prijatelji in zavezniki bivšega predsednika Kabile še vedno na oblasti in zasedajo pomembne položaje in tudi vojno osebje Kabile, ki je povzročili kopico vojnih zločinov, je še vedno prosto in zavzema položaje, sodna oblast v Kongu pa jih ne preganja. Ljudje, ki so bili včasih proti Kabili, so po njegovih besedah večinoma izginili, ne da se jih najti, tudi v zaporih, kjer so družine poizvedovale za njimi, se je izgubila sled. Povedal je tudi, da se še naprej izvajajo tudi nove aretacije in tudi novi predsednik zapira ljudi v celice, sedanji predsednik pa po njegovem izvaja politiko iz prejšnjega sistema.

17. Glede na vse navedeno je po presoji sodišča preuranjena ocena tožena stranke, da ni verjetno, da bi bil tožnik ob vrnitvi v izvorno državo priprt in tako izpostavljen izredno slabim in življenjsko nevarnim razmeram, zato je bilo po presoji sodišča dejansko stanje glede te ocene nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je sodišče po opravljeni glavni obravnavi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločbo odpravilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in vrnilo zadevo toženi stranki v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka zbrati več informacij o tem, kaj se dogaja z političnimi prebežniki ob vrnitvi v Kongo po tem, ko je oblast v državi že prevzel novi predsednik, ter po njihovi preučitvi po potrebi s ponovnim zaslišanjem tožnika odločiti o zadevi.