Jedro

Prosilec tudi v primeru, ko prejema denarno socialno pomoč in so njegovi dohodki manjši od predpisanega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje ali prihranke, katerih vrednost presega 13.780,00 EUR.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom delitve premoženja po razvezi zakonske zveze. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da mora prosilec izpolnjevati več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno. Tožena stranka je tako najprej ugotavljala finančni položaj prosilke, ki se ugotavlja glede na dohodke in prejemke prosilca in njegovih družinskih članov ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Pri tem je na podlagi predloženih listin ugotovila, da je prosilka upravičenka do denarne socialne pomoči v višini 260,00 EUR mesečno. Razen tega je prosilka solastnica nepremičnine parc. št. 904. k.o. ..., katere vrednost izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja znaša 184.395,00 EUR. To pomeni, da ima premoženje, ki se v skladu z določilom prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v zvezi s petim odstavkom 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12) ter 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Vrednost njenega solastniškega deleža znaša 92.197,50 EUR. V postopku prosilka ni predložila nobene listine, iz katere bi bilo razvidno, kje dejansko živi. Vendar pa tudi v primeru, če bi prebivala na naslovu ... bi upoštevaje primerno stanovanjsko površino za prosilko, njeno premoženje še vedno presegalo znesek 13.780,00 EUR, določen s 24. oz. 27. členom ZSVarPre v zvezi s 4. členom ZDIU12. Ker torej premoženje tožnice presega navedeni cenzus, je tožena stranka njeno vlogo zavrnila.

Tožnica v tožbi navaja, da prejema le 260,00 EUR denarne socialne pomoči. Leta 2009 se je razvezala in od tedaj dalje ne živi s svojo družino in ne koristi njihovih dohodkov. Živi sama v najemniškem stanovanju, kjer plačuje 150,00 EUR mesečne najemnine. Od bivšega moža zahteva svoj solastniški delež pri razdelitvi skupnega premoženja, saj glede na finančni položaj nujno potrebuje sredstva za nakup lastne nepremičnine. Ima dva otroka, ki sta trenutno pri očetu zaradi njene prostorske stiske in ker do sedaj premoženje še ni bilo razdeljeno. Od 1. 12. 2011 je brez zaposlitve, zato njen finančni položaj utemeljuje dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tudi Center za socialno delo Maribor zahteva postopek za razdelitev solastniškega deleža, saj bo lahko s tem rešila svoj materialni položaj. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje prosilca in njegove družine. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona v povezavi s petim odstavkom 4. člena ZDIU12 (kot je veljala v času izdaje izpodbijane odločbe), se brezplačna pravna pomoč, ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ter katerega vrednost dosega ali presega 13.780,00 EUR. To pomeni, da tudi v primeru, ko prosilec prejema denarno socialno pomoč, torej so njegovi dohodki manjši od predpisanega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost. Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnica solastnica do ½ nepremičnine parc. št. 904/7 k.o. ..., katere vrednost ob uporabi posplošene tržne vrednosti izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja znaša 184.395,00 EUR. Vrednost solastniškega deleža tožnice na navedeni nepremičnini tako znaša 92.197,50 EUR. Navedena okoliščina v postopku ni sporna. Tožnica namreč ne ugovarja svojemu solastništvu nepremičnine, niti ocenjeni vrednosti nepremičnine, saj se je tudi sama v svoji vlogi sklicevala na potrdilo geodetske uprave o množičnem vrednotenju nepremičnin. Glede na navedeno pa je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker ima premoženje, ki presega 13.780,00 EUR. Prav tako v obravnavanem primeru, kot je že pravilno ugotovila tožena stranka, ne gre za situacijo iz 24. člena ZSVarPre, ki izvzema določeno premoženje, med drugim tudi stanovanje, v katerem prosilec živi in sicer do vrednosti primernega stanovanja. Tožnica je namreč v tožbi navedla, da od razveze dalje živi v najemniških stanovanjih, torej se mora njen solastniški delež upoštevati v celotni višini. Ker je dodelitev brezplačne pravne pomoči odvisna le od ugotovitve, ali so za to izpolnjeni pogoji določeni v ZBPP (to je premoženjski pogoj in verjetnost izgleda zadeve za uspeh), sodišče ne more upoštevati tožničinih ugovorov, ki se nanašajo na njene družinske razmere.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).