Jedro

Zoper sklep o popravi pomot ZP-1 ne določa nobenega pravnega sredstva, kajti s sklepom o popravi pomot se lahko odpravljajo le očitne pisne pomote tehnične narave. Pritožniku z vročitvijo sklepa o popravi pomot ni bil podeljen nov rok za vložitev pritožbe zoper prvotno sodbo z dne 20. 4. 2015, saj je ta ostala ves čas vsebinsko nespremenjena, popravljena pa je bila le glede očitne pisne pomote v letnici storitve prekrška, zoper tak popravek pa pravno sredstvo po določbah ZP-1 ni predvideno.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Pritožnik je dolžan poravnati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 90,00 (devetdeset 00/100) EUR v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo spoznalo obdolženca za odgovornega dveh prekrškov in sicer pod točko I/1) prekrška po 5. točki prvega odstavka člena 81 ZOro-1, pod točko I/2) pa prekrška po tretjem odstavku člena 45 ZZZiv-1, nato mu je za prvi prekršek določilo globo 500,00 EUR in odvzem zračne puške Slavia 620, za drugi prekršek pa globo v višini 800,00 EUR. Nato mu je na podlagi določbe člena 27 in 25 Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo enotno sankcijo in sicer globo v višini 1.300,00E UR, odločilo pa se je tudi za odvzem zračne puške Slavia 620, ki se po pravnomočnosti uniči. Posledično je obdolžencu naložilo v plačilo tudi stroške postopka - sodno takso v višini 180,00 EUR.

2. S tako odločitvijo se obdolženec ne strinja in v svoji pritožbi oporeka zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje opr. št. PR 101/2015 z dne 20. 4. 2015 v povezavi s sklepom istega sodišča z dne 26. 6. 2015 ter uveljavlja pritožbene razloge zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zmotno uporabo materialnega prava in kršitev določb postopka o prekršku in predlaga razveljavitev napadene sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovljen postopek.

3. Pritožba se zavrže. 4. Pritožbeno sodišče je vloženo pritožbo v skladu z določbami člena 161 ZP-1 najprej preizkusilo glede predpostavk za njeno vsebinsko obravnavo, to je njeno pravočasnost in dovoljenost. V zvezi z njeno pravočasnostjo že pritožba uvodoma izpostavlja, da vlaga pritožbo zoper sodbo prvostopnega sodišča opr. št. PR 101/2015 z dne 20. 4. 2015, v povezavi s sklepom o popravi istega sodišča z dne 26. 6. 2015, s katerim je sodišče izdalo sklep, s katerim je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje z dne 20. 4. 2015, ko je datum “15. 7. 2015” nadomestilo z datumom “15. 7. 2014”. Meni, da citirana sodba prvostopnega sodišča z dne 20. 4. 2015 ni postala pravnomočna, ker je bila s popravnim sklepom spremenjena. V zvezi z ugotavljanjem pravočasnosti vložene pritožbe obdolženčevega zagovornika pritožbeno sodišče ugotavlja, da spisovno gradivo izkazuje naslednje procesno dejansko stanje: - po izvedenem dokaznem postopku je prvostopno sodišče dne 20. 4. 2015 odločilo v predmetni prekrškovni zadevi (sodbeni izrek na list. št. 31-32) s sodbo opr. št. PR 101/2015, sodbeni izrek pa je bil obdolžencu vročen 23. 4. 2015, njegovemu zagovorniku pa 4. 5. 2015 - obdolženec je po svojem zagovorniku 24. 4. 2015 napovedal pritožbo zoper citirano sodbo, nato pa je nižje sodišče izdalo sodbo z obrazložitvijo opr. št. PR 101/2015 (list. št. 39-42), ki je bila vročena obdolžencu 26. 5. 2015, obdolženčevemu zagovorniku pa 9. 6. 2015 - zoper tako sodbo nižjega sodišča je vložil pritožbo obdolženčev zagovornik (neposredno pri prvostopnem sodišču) 23. 6. 2015, v njej pa je navedel, da dne 15. 7. 2015 prekrškov, ki se mu očitata, ni mogel storiti, ker ta dan še ni nastopil - v nadaljevanju je prvostopno sodišče 26. 6. 2015 s sklepom opr. št. PR 101/2015 popravilo citirano sodbo prvostopnega sodišča v točki I/1) izreka tako, da je datum “15. 7. 2015” nadomestilo z datumom “15. 7. 2014”, v obrazložitvi tega sklepa je tudi zapisalo, da je pri opredelitvi datuma storitve prekrška pod točko I/1) prišlo do očitne napake, kot tudi, da zoper ta sklep ni pritožbe, ta sklep pa je bil vročen obdolžencu 2. 7. 2015, njegovemu zagovorniku pa 14. 7. 2015 - 13. 7. 2015 je sodišče prve stopnje (list. št. 48-49) izdalo sklep, s katerim je pritožbo obdolženca z dne 23. 6. 2015, ki jo je vložil zoper citirano sodbo njegov zagovornik, zavrglo kot prepozno, tak sklep pa je obdolženec prejel 16. 7. 2015, njegov zagovornik pa 20. 7. 2015 - nato je obdolženec po svojem zagovorniku neposredno pri prvostopnem sodišču vložil pritožbo zoper sodbo istega sodišča opr. št. PR 101/2015 z dne 20. 4. 2015 v zvezi s sklepom z dne 26. 6. 2015, ki ga je obdolženčev zagovornik prejel 14. 7. 2015, kar v pritožbi tudi izpostavlja.

5. Iz določbe drugega odstavka člena 46 ZP-1 izhaja, da se pomote v pisavi ali številkah ali druge očitne pomote v odločbi lahko popravijo s sklepom vsak čas po uradni dolžnosti ali na predlog udeležencev postopka, ki je izdalo odločbo, tak popravek pa lahko stori prekrškovni organ ali sodišče. Popravki so torej sestavni deli odločb (sodb) o prekrških in drugih odločb in tiste popravke, ki so bili napravljeni po tem, ko je bila odločba strankam že poslana, je zato treba le-tem pisno sporočiti (določba tretjega odstavka člena 46 ZP-1). V smislu navedene določbe gre torej zgolj za očitne pomote v odločbi (sodbi), kadar so na primer napačno napisana imena, datumi, naslovi zakonov, posamezne besede in podobno, torej pomote izključno tehničnega značaja. Na način iz drugega odstavka člena 46 ZP-1 se ne more odpraviti vsebinskih pomanjkljivosti ali napak v odločbi oziroma zmoto v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe (na primer znesek globe, število kazenskih točk, pravna opredelitev prekrška …) in le v slednjih primerih gre za poseg v pravni položaj, ki ga ustvari izdana odločba, zoper katero je dovoljeno redno oziroma izredno pravno sredstvo (primerjaj sodbo VS RS opr. št. IV Ips 53/208 z dne 18. 11. 2008). Zoper odločbe, ki jih izdata v postopku o prekršku sodišče ali prekrškovni organ pa so dopustna le tista pravna sredstva, ki jih določa ZP-1 (prvi odstavek člena 46 ZP-1), kar pomeni, da zoper sklep o popravi pomot, ki ga izdata bodisi sodišče, bodisi prekrškovni organ, ZP-1 ne določa nobenega pravnega sredstva, kajti s sklepom o popravi pomot se, kot je bilo že poudarjeno, lahko odpravljajo le očitne pisne pomote tehnične narave, zato je prvostopno sodišče v sklep o popravi pomot opr. št. PR 101/2015 z dne 26. 6. 2015 pravilno zapisalo, da zoper tak sklep ni pritožbe.

6. Nosilna trditev pritožbe je, da citirana sodba nižjega sodišča ni postala pravnomočna, ker je bila v izreku bistveno spremenjena šele s popravnim sklepom z dne 26. 6. 2015 in je takrat pridobila možnost, da postane pravnomočna. Ker je obdolženčev zagovornik prejel sklep o popravi pomot 14. 7. 2015, pa po oceni pritožbe ima glede na zapis sodišča, da zoper sklep o popravi pomote ni pritožbe, pravico vložiti pritožbo v zakonskem roku 8-ih dni od prejema popravnega sklepa zoper vsebinsko novo sodbo. Takšno razlogovanje pritožbe o dovoljenosti pritožbe v primeru, ko je po izdaji sodbe o prekršku izdan še popravni sklep in da takrat začne znova teči rok za vložitev pritožbe zoper novo vsebinsko sodbo je nepravilno. Pritožba napačno šteje, da je v roku 8 dni po prejemu sklepa o popravi pomot mogoče vložiti pritožbo zoper (prvotno) sodbo sodišča prve stopnje z dne 20. 4. 2015, katero bi po oceni pritožbenega sodišča moralo prvostopno sodišče zavreči še pred izdajo sklepa o popravi pomot, pa je to storilo 13. 7. 2015. Zato je tudi nepravilno pritožbeno navajanje, da gre po prejemu popravnega sklepa za vsebinsko povsem novo sodbo (s popravljenim datumom 15. 7. 2014), zoper katero je znova dovoljena pritožba. Takšno razlago pritožba gradi očitno na smiselni uporabi določbe drugega odstavka člena 365 Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa, da če se pisno izdelana sodba (v kazenskem postopku!) in njen izvirnik ne ujemata glede podatkov iz 1. - 5. in 7. točke prvega odstavka člena 359 ZKP, se sklep o popravku vroči osebam iz člena 363 ZKP. V takem primeru pa teče rok za pritožbo zoper sodbo od dneva vročitve tega sklepa, zoper katerega ni posebne pritožbe (primerjaj sodbi VS RS, opr. št. I Ips 2800/2011-147 in opr. št. I Ips 73417/2010-72). Vendar pa takšna smiselna uporaba določb ZKP v postopku o prekršku ni predvidena, saj iz določbe prvega odstavka člena 67 ZP-1, ki v posameznih primerih napotuje tudi v postopku o prekršku na uporabo določb ZKP, to ne izhaja. Po določbah ZP-1, kot je bilo že poudarjeno, so zoper odločbe in sodbe dovoljena samo tista pravna sredstva, ki jih ZP-1 izrecno določa. 7. Poleg tega pa pritožba nima prav tudi v delu, ko trdi, da zaradi spremenjenega datuma (le) v letnici (2014 namesto 2015) gre za vsebinsko novo sodbo. Po oceni pritožbenega sodišča in glede na obstoječo sodno prakso gre v tem primeru, ko je bila spremenjena zgolj letnica časa storitve prekrška, za popravek izključno tehničnega značaja, ne pa za vsebinski poseg v sodbo (primerjaj sklep VS RS I Kp 17/2011 z dne 6. 12. 2011), tako pomoto pa bi smelo prvostopno sodišče popraviti kadarkoli, tudi po pravnomočnosti, kar je v konkretnem primeru tudi storilo in ko v popravnem sklepu strankam povsem pravilno ni podelilo znova roka za pritožbo zoper prvotno sodbo, kot to nepravilno pojmuje pritožba, saj je pritožbo z dne 23. 6. 2015 sodbo z dne 20. 4. 2015, zavrglo kot prepozno. Da pa gre brez dvoma za očitno pisno pomoto v sklepu o popravi z dne 26. 6. 2015, pa kaže tudi dejstvo, da nikoli doslej v postopku o prekršku ni bil izkazan problem identifikacije prekrškov glede časa storitve (letnice). Obdolženec je celo sam ves čas štel, da je šlo za dogodke v letu 2014, kar je nenazadnje dokazoval tudi s svojim dnevnikom (priloga B2), to pa potrjujejo tudi ostali podatki o identifikaciji zaznanih prekrškov, kar navaja tudi predlagatelj v vloženim obdolžilnem predlogu z dne 28. 1. 2015 (torej še pred datumom 15. 7. 2015) skupaj s prilogami.

8. Povedano torej ne utemeljuje pritožbenih navedb v smeri, da je pritožniku z vročitvijo sklepa o popravi pomot bil podeljen nov rok za vložitev pritožbe zoper prvotno sodbo z dne 20. 4. 2015, saj je ta ostala ves čas vsebinsko nespremenjena, popravljena pa je bila le glede očitne pisne pomote v letnici storitve prekrška, zoper tak popravek pa pravno sredstvo po določbah ZP-1 ni predvideno. Zato je po oceni pritožbenega sodišča pritožba obdolženčevega zagovornika, ki je bila vložena 23. 7. 2015, vložena po preteku zakonskega roka iz določbe prvega odstavka člena 151 ZP-1 prepozna, po svoji vsebini pa je identična pritožbi z dne 23. 6. 2015, katero pa je povsem pravilno, kot prepozno, zavrglo že prvostopno sodišče s sklepom opr. št. PR 101/2015 z dne 13. 7. 2015. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče ob upoštevanju določbe prvega odstavka člena 161 ZP-1 v skladu z določbo prvega odstavka 163 ZP-1 tako prepozno vloženo pritožbo obdolženčevega zagovornika z dne 23. 7. 2015 zavrglo kot prepozno, ker tega ni storilo že prvostopno sodišče. 9. Zaradi tako sprejete odločitve pritožbenega sodišča se pritožbeni senat do preostalih pritožbenih navedb ni opredeljeval. 10. Zavrženje pritožbe ima za posledico tudi plačilo stroškov pritožbenega postopka - odmero sodne takse. Le-to je dolžan plačati obdolženec v skladu z določbo tretjega odstavka člena 147 ZP-1. Sodna taksa pa je odmerjena po tar. št. 8131 ZST-1, torej s količnikom 0,5 od zneska sodne takse, ki jo je odmerilo že prvostopno sodišče (180,00 EUR), torej v znesku 90,00 EUR. K plačilu tako odmerjene sodne takse pa bo obdolženec pozvan po prvostopnem sodišču.