Jedro

Opirajoč se na izjavo oškodovanke kot tožilke, (ko je opisala le en dogodek iz leta 1991) ob obisku obdolženca pri katerem je bila tudi navzoča (po tem dogodku stikov hčere z obdolžencem ni več dovolila), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da le ta izjava oškodovanke kot tožilke ob opisu dogodka, kot iz te njene izjave izhaja, ni dovolj za zaključek o utemeljenosti suma glede obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kar je po določbi 167. člena ZKP pogoj, da se zoper določeno osebo začne preiskava. Tudi po oceni sodišča druge stopnje opis tega dogodka, kot ga je oškodovanka kot tožilka podala na policiji (obdolženčevo pestovanje otroka v naročju ob njeni prisotnosti), ne dopušča zaključka o utemeljenosti suma o spolnem dejanju obdolženca z otrokom, kar je bistveni znak obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po 183. členu KZ.

Izrek

Pritožba pooblaščenke oškodovanke kot tožilke FA se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je senat sodišča prve stopnje zavrnil zahtevo oškodovanke kot tožilke za preiskavo, ker po oceni senata ni podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje spolnega napada na otroka.

Zoper sklep se je pooblaščenka oškodovanke kot tožilke pritožila iz pritožbenih razlogov 1., 2. in 3. točke 370. člena ZKP ter predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zoper obdolženca uvede preiskavo v smeri očitanega mu kaznivega dejanja.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa in navedb v pritožbi sodišče druge stopnje nima pomislekov v zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da dosedaj zbrani podatki v spisu ne dajejo dovolj podlage za zaključek o utemeljenosti suma, da naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje spolnega napada na otroka po 183. členu KZ na način in v obsegu, kot izhaja iz opisa dejanja v zahtevi oškodovanke kot tožilke za preiskavo. Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo, da opis dejanja v zahtevi za preiskavo v podatkih spisa (izjavi oškodovanke kot tožilke policiji v predkazenskem postopku dne 8.5.1998) nima opore. Opirajoč se na to izjavo oškodovanke kot tožilke, ko je v svoji izjavi opisala le en sam dogodek iz leta 1991 ob obisku obdolženca, pri katerem je bila tudi sama navzoča in po tem dogodku stikov hčerke z obdolžencem ni več dovolila, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da le-ta izjava oškodovanke kot tožilke ob opisu dogodka kot iz te njene izjave izhaja, ni dovolj za zaključek o utemeljenosti suma glede obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kar je po določbi 167. člena ZKP pogoj, da se zoper določeno osebo začne preiskava. Tudi po oceni sodišča druge stopnje opis tega dogodka kot ga je oškodovanka kot tožilka podala na policiji - obdolženčevo pestovanje otroka v naročju ob njeni prisotnosti, ne dopušča zaključka o utemeljenosti suma o spolnem dejanju obdolženca z otrokom, kar je bistveni znak obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po 183. členu KZ. Ob tem, da pritožba razen predlaganega zaslišanja oškodovanke kot tožilke tudi ne navaja nobenih drugih dodatnih okoliščin, ki bi lahko tak zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu omajale, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (3. odstavek 402. člena ZKP).