Jedro

Primernost izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova v smislu čl. 17 ZIZ je potrebno presojati po merilih, ki jih je določal, v času nastanka tega notarskega zapisa, veljaven zakon.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z dne 18.9.2008 izdanim sklepom ugodilo ugovorom dolžnikov zoper sklep o izvršbi z dne 30.1.2008 in tega razveljavilo, izvršbo pa zavrnilo.

Upnik je v pritožbi zoper naveden sklep zatrjeval, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ in predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovora dolžnikov zavrneta. V pritožbi je navajal, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje napačna. Stališče sodišča prve stopnje v zvezi s prej veljavnim 20. čl. ZIZ je nasprotno z ustaljeno sodno prakso in sklepom Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 469/2005. Po določbi II. odst. 20. člena prej veljavnega ZIZ je glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v navedenem sklepu dokazovanje zapadlosti terjatve, ki izhaja iz notarskega zapisa, v upnikovi sferi. Zato je upnik dne 6.12.2007 v obliki notarskega zapisa podal izjavo o zapadlosti terjatve dne 31.10.2001 in s tem dosegel, da se šteje, da je zapadlost terjatve iz notarskega zapisa dokazana. Notarski zapis z dne 29.12.1998 v povezavi z notarskim zapisnikom z dne 6.12.2007 izpolnjuje vse opisane pogoje veljavnega izvršilnega naslova po čl. 20 prej veljavnega ZIZ. V primeru uporabe določbe 20.a čl. ZIZ, ki velja od 4.3.2006 dalje, pa pisna izjava upnika v notarskem zapisniku izkazuje zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, kar je tudi v skladu z isto citirano odločbo Vrhovnega sodišča RS. Upnik pri tem poudarja, da je bil notarski zapis z dne 29.12.1998 sklenjen preden je stopil v veljavo 20.a čl. ZIZ, tako da pojmovno ne bi bilo mogoče, da bi notar že 29.12.1998 opozoril stranke, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžnikov, da je terjatev zapadla. Zato pa se tudi v tem primeru lahko uporabi čl. 20a ZIZ. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo navedene določbe ZIZ.

Nasprotna stranka na pritožbene trditve ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi zaključka o utemeljenosti ugovornih trditev, da notarski zapis, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, ni izvršljiv in zato tudi ne more predstavljati izvršilnega naslova v smislu čl. 17 ZIZ, na podlagi katerega je mogoče dovoliti izvršbo. Sodišče prve stopnje je namreč presodilo, da iz notarskega zapisa ... z dne ..., iz katerega izhaja soglasje strank z njegovo neposredno izvršljivostjo, ne izhaja tudi zapadlost terjatve, s predloženim notarskim zapisom ... z dne ..., s katerim je upnik v prisotnosti notarke potrdil dejstvo, da je celotna terjatev upnika iz notarskega zapisa z dne 29.12.1998 zaradi dolžnikovega nerednega plačevanja mesečnih obrokov, zapadla v plačilo že 31.10.2001, pa zapadlost iz notarskega zapisa izhajajoče terjatve ni izkazana tako, kot je to določala določba II. in III. odst. 20. čl. ZIZ (Ur. l. RS št. 51/98, 75/2002, 16/2004) sicer veljavnega do 4.3.2006. Po stališču sodišča prve stopnje namreč notarski zapis, v katerem se potrjuje brez sodelovanja dolžnika le enostranska izjava upnika o nastopu zapadlosti zaradi nastopa dogovorjenega odložnega pogoja , ne predstavlja takšne listine po II. in III. odst. 20. čl. ZIZ, s katero se dokazuje zapadlost. Glede na to, da sam notarski zapis z dne 29.12.1998 ne vsebuje zapisa, da sta bila dolžnika ob zapisu notarskega zapisa izrecno opozorjena, da za zapadlost terjatve zadostuje upnikova pisna izjava, ki je dolžniku vročena priporočeno, pa (ne glede na vsebino notarskega zapisa z dne 6.12.2007) notarski zapis z dne 29.12.1998 sicer ne izpolnjuje zakonskih pogojev, kot jih za notarski zapis kot izvršilni naslov po čl. 17 ZIZ v zvezi s čl. 20a ZIZ določajo po 4.3.2006 veljavna določila ZIZ (Ur. l. RS št. 51/98, 75/02, 16/04, 17/06, 69/06, 115/06, 93/07).

Glede na zakonsko spremembo ureditve izvršljivih notarskih zapisov (in v zvezi s tem načina dokazovanja zapadlosti iz notarskega zapisa izhajajoče terjatve, če je ta odvisna od drugega dejstva, ki je naveden v notarskem zapisu), kot je ta izhajala iz ZIZ-a, veljavnega v času sestave notarskega zapisa (v čl. 20/2 in 3), glede na ureditev, kot je bila uvedena z novo določbo 20.a čl. ZIZ z novelo ZIZ-C (ki je začela veljati 4.3.2006) in ki je veljala v času upnikove vložitve predloga za izvršbo, je najprej potrebna ugotovitev, po katerih zakonskih določbah je potrebno presojati primernost izvršljivega notarskega zapisa kot podlage za dovolitev izvršbe po čl. 17 ZIZ. Novela ZIZ-C (Ur. l. RS št. 17/2006) je v prehodnih določbah 40. in 44. člena določala, da začnejo določbe te novele veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu RS in da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo te novele, nadaljujejo in dokončajo po določbah novele. Vendar pa se takšna določila lahko nanašajo le na procesne pravice in položaj strank v tekočih in bodočih izvršilnih postopkih. Ne morejo pa takšna določila posegati v materialna upravičenja, ki so jih pridobile stranke pod pogoji in na način, kot so ga določale določbe ZIZ v času njihovega nastanka, ko so opredeljevale način in pogoje za pridobitev in ustvaritev izvršilnega naslova. Uporaba nove spremenjene ureditve bi pomenila odvzem učinka in pomena izvršilnega naslova, ki so ga pridobile stranke po prej veljavni zakonski ureditvi, to pa bi pomenilo poseg v upravičenja strank in njihove pridobljene pravice, ki pa bi bil tudi v nasprotju z načelom zakonitosti (čl. 154 in 155 Ustave RS). Zato je v predmetnem postopku potrebno primernost izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova v smislu čl. 17 ZIZ presojati po merilih, ki jih je določal v času nastanka tega notarskega zapisa veljaven ZIZ v čl. 20. V zvezi z uporabo navedene določbe pa so utemeljene pritožbene trditve upnika, da je sodišče prve stopnje ob presojanju upnikove izkazanosti izvršljivosti notarskega zapisa z novim notarskim zapisom upnikove enostranske izjave o nastopu zapadlosti upnikove terjatve iz notarskega zapisa zaradi nerednega plačevanja posojilnih obrokov dolžnikov, zmotno razlagalo določila II. in III. odst. 20. čl. ZIZ, ko je presodilo, da notarski zapis sestavljen le v prisotnosti upnika (in brez prisotnosti dolžnikov) ne zadošča pogojem za izkaz zapadlosti iz II. in III. odst. 20. čl. ZIZ. Določba 20. čl. ZIZ je sodelovalno dolžnost dolžnikov določala le pri sestavi notarskega zapisa (zaradi dogovora o soglasju z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa), medtem ko je dokazovanje zapadlosti terjatve, ki izhaja iz notarskega zapisa in ki se po določbi III. odst. 20. člena lahko dokazuje z notarskim zapisom, v upnikovi sferi. Po določbi 68. čl. Zakona o notariatu notar na zahtevo upravičene osebe (upnika) potrdi (z notarskim zapisnikom) tudi takšna dejstva, kot so izjave, ki jih dajejo stranke zato, da bi dosegle kakšen pravni učinek. V skladu z navedeno določbo je tako tudi s strani upnika predložen notarski zapis (notarski zapisnik) upnikove izjave o tem, da je terjatev iz notarskega zapisa z dne 19.12.1998 zapadla zato, ker sta dolžnika izostala s plačilom mesečnih obrokov in je zato upnik uresničil v notarskem zapisu dano mu upravičenje, ki je pomenilo nastop zapadlosti iz notarskega zapisa izhajajoče terjatve. Takšno stališče je v zvezi s presojo zahteve za varstvo zakonitosti zoper stališče, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, sprejelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 469/2005. Torej notarski zapis z dne 29.12.1998 v povezavi z notarskim zapisom (zapisnikom) z dne 6.12.2007, na podlagi katerega je bil vložen predlog za izvršbo zaradi izterjave zapadle denarne terjatve in na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba, izpolnjuje predpisane pogoje veljavnega izvršilnega naslova. Nasproten zaključek sodišča prve stopnje je tako zmoten, zmotna pa je zato tudi na podlagi takšnega zaključka sodišča prve stopnje sprejeta izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje. Ker sodišče prve stopnje zaradi takšnega zaključka sicer ni presojalo utemeljenosti tudi ostalih ugovornih razlogov dolžnika, je pritožbeno sodišče po ugoditvi utemeljeni pritožbi upnika, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. I. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških upnika je v skladu z določbo čl. 165/III ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.