Jedro

Če organ druge stopnje v upravnem postopku spozna, da bo ugotovljene pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in ekonomičneje odpravil organ prve stopnje in te razloge obrazloži v svoji odločbi, so izpolnjeni pogoji za uporabo 2. odstavka 242. člena ZUP/86.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, Oddelka v Celju št. U 155/97 z dne 17.12.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 21.1.1997, s katero je tožena stranka odpravila odločbo Centra za socialno delo C. z dne 15.11.1996. Z njo je bilo odločeno o osebnih stikih med mladoletnima K. in M.H. ter njunim očetom I.H. V obrazložitvi sodbe upravno sodišče navaja, da je odločba tožene stranke pravilna. Gre za pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku. Zato bo potrebno: preučiti odnose med strankama; postaviti izvedenca ustrezne stroke, kot to zahtevajo vse stranke in zaslišati priče, ki poznajo razmere v družini; ponovno pridobiti mnenje otrok o času in trajanju stikov ter na tej osnovi odločiti o stikih. Kot odločilno okoliščino je predvsem upoštevati koristi mladoletnih otrok. Gre za odpravo pomanjkljivosti, za katere je očitno, da jih bo lahko hitreje odpravil organ prve stopnje, ki pozna razmere in okolje, iz katerega družina izhaja. Tako odločitev narekujejo tudi razlogi ekonomičnosti postopka. Ponovno zaslišanje strank in prič bo hitreje in z manjšimi stroški za stranke opravil prvostopni organ, ki ima sedež na območju, kjer te osebe živijo. Tožena stranka je v svoji odločbi v zadostnem obsegu obrazložila razloge, zaradi katerih je bilo treba odločbo prvostopnega organa odpraviti in dala prvostopnemu organu tudi ustrezne napotke, kako naj navedene pomanjkljivosti odpravi. Tožena stranka zato utemeljeno ni sama odločila o zadevi, kot je s tožbo uveljavljala tožeča stranka. Upravno sodišče je še navedlo, da je kopijo tožbe poslalo v odgovor toženi stranki in jo pozvalo, da nanjo odgovori v tridesetih dneh in v tem roku dostavi tudi upravne spise. Tožena stranka, kljub ponovnemu pozivu za dostavo upravnih spisov, le-teh ni poslala in tudi ni pojasnila, zakaj zahtevi ni ugodila. Zato je sodišče na podlagi določbe 4. odstavka 36. člena ZUS odločilo o stvari brez upravnih spisov.

V pritožbi tožeča stranka navaja, da je prvostopni upravni organ nekajkrat poskušal urediti stike roditelja z otrokoma, vse pa je ostalo nerešeno, čeprav se zadeva obravnava in rešuje že od leta 1996. Evidentno je, da prvostopenjski organ enostavno ne razume ali očitno nima volje rešiti te zadeve. Gre pa za postopek, v katerem se določajo stiki med roditelji, in otroki in bi moral biti posebno hiter. Procesna neodločnost organa prve stopnje je tolikšna, da ni nobene druge možnosti, kot da o stikih odloči drugostopenjski upravni organ. Zato naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in vrne v ponovno obravnavanje in odločanje organu prve stopnje.

Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo v celoti sklicuje na razloge, ki jih je navedla v izpodbijani odločbi.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav je res, da je postopek določitve stikov med otroki in starši že po naravi stvari nujen, pa se tudi v tem postopku uporabljajo splošna procesna pravila upravnega postopka, če zakoni na matičnih področjih določenih procesnih situacij drugače ne urejajo. Zato sta se v navedeni zadevi tako tožena stranka kot upravno sodišče utemeljeno sklicevala na 2. odstavek 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), po katerem organ druge stopnje odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, če spozna, da bo ugotovljene pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje. V takem primeru organ druge stopnje opozori, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe.

Tožena stranka je navedla razloge o tem, katere so tiste ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, ter kako oziroma na kakšen način naj to stori organ prve stopnje, ker zato obstajajo utemeljeni razlogi. Navedene pomanjkljivosti - izostanek oziroma pomanjkljivo zaslišanje strank in prič ter nepridobitev izvedeniškega mnenja - so tudi po presoji pritožbenega sodišča take pomanjkljivosti v postopku, da jih lahko hitreje in ekonomičneje odpravi organ prve stopnje. Ker je tožena stranka v svoji odločbi v zadostnem obsegu obrazložila zakaj je odločbo prvostopnega organa odpravila in kako naj se navedene pomanjkljivosti odpravijo, da bi bila odločitev o obsegu in načinu izvajanja osebnih stikov pravilna, ni utemeljen pritožbeni ugovor, da bi morala o stikih v spornem primeru odločiti tožena stranka.

Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.