Jedro

Nebistvena je tudi pritožbena navedba o kršitvi postopka zaradi nerazpisa naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Po drugem odstavku 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Nerazpis naroka ni vplival na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje je namreč sledilo tožnikovim dejanskim trditvam iz predloga (četudi jih je presodilo kot nerelevantne za ugotovitev upravičenega vzroka za zamudo), zaradi česar je odpadla potreba po ugotavljanju njihove resničnosti v kontradiktornem postopku oziroma na naroku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne.

2. Tožnik v pritožbi zoper sklep navaja, da je do izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo 9. 6. 2021 prišlo zaradi napake sodišča pri vročanju vabila. Sodišče je bilo res šele 10. 9. 2021 obveščeno z odpovedjo pooblastila s strani odvetnice A.A., ki ga tožnik ni preklical. Čeprav ima lahko stranka po 137. členu ZPP več pooblaščencev in zadostuje, da je vabilo vročeno enemu izmed njih, opozarja na vlogo z dne 19. 10. 2020, v kateri je navedel, da sodišče seznanja, da ga zastopa odvetnica B.B. in da naj mu sodišče pisanja vroča preko nje. Sodišče tega ni upoštevalo in mu je kršilo pravico do informacije v sodnem postopku (22. člen Ustave RS). Sodnica je ob razpisu naroka podala odredbo o vročitvi vabila odvetnici B.B., sodno osebje pa tega ni upoštevalo in je bilo vabilo poslano odvetnici A.A.. Sodišču je bilo znano, da tožnika aktivno zastopa le odvetnica B.B.. Sodišče svoje napake ni priznalo, do tega se ni opredelilo. Vročanje ni bilo pravilno. Pooblastilno razmerje v trenutku vročitve ni obstajalo, saj so vsi šteli, da tožnika zastopa le še nova odvetnica. Verjetno je to tudi razlog, da ga odvetnica A.A. ni obvestila o prejetem vabilu. Tožniku ni možno očitati, da prenehanja pooblastilnega razmerja ni ustrezno naznanil sodišču, saj se je zanesel, da bo zadostovala vloga z dne 19. 10. 2020. Sodišče je prekoračilo trditveno podlago iz predloga, ko je razlogovalo o zadevi I Pd 642/2019, v kateri je tožnik pooblastilo odvetnici A.A. preklical, kar pomeni kršitev pravice do izjave. Ker ni izvedlo naroka za obravnavanje predloga, je kršilo drugi odstavek 120. člena ZPP (VSK I Cp 201/2007).

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih navedb in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.

6. Tožnik neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi nepristopa na prvi narok za glavno obravnavo 9. 6. 2021, saj ni dokazal upravičenega vzroka za zamudo. Napačno prikazuje, da je vzrok za zamudo naroka na strani sodišča. 7. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP).

8. Tožnik je imel dve pooblaščenki. Glede odvetnice A.A. se v spisu nahaja pooblastilo odvetniški družbi A. d. o. o. z dne 7. 6. 2019, v katerem je izrecno navedeno, da obsega tudi sprejem vabil. Pooblastilo z dne 19. 10. 2020 glede druge odvetnice B.B. se je v spisu pojavilo z vlogo tožnika, v kateri je navedel, da sodišče seznanja, da je za zastopanje v tej zadevi pooblastil odvetnico B.B., kateri naj sodišče vroča vsa pisanja v tej zadevi. Vendar pa iz navedenega tožnik napačno sklepa, da bi moralo sodišče šteti, da je bil od 19. 10. 2020 zastopan le po odvetnici B.B., ter da je bilo le tej odvetnici možno zanj pravilno vročiti vabilo na narok, ki ga je sodišče sicer vročilo odvetniški družbi A. d. o. o. 7. 5. 2021. S takšno vročitvijo sodišče tožniku ni kršilo pravico do informacije v postopku, kot napačno vztraja, sklicujoč se pri tem na 22. člen Ustave RS. Za odločitev o pritožbi je bolj pomembno to, da tožnik pooblastila, danega tej odvetnici, ni nikoli preklical. Prenehalo je šele na podlagi njene odpovedi z dne 7. 5. 2021. 9. Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Če ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, če se pisanje vroči enemu izmed njih (prvi in drugi odstavek 137. člena ZPP).

10. Zato sodišče ni postopalo napačno, ko je tožniku vročalo vabilo na narok po odvetniški družbi A. d. o. o. Predvsem pa v okoliščinah v zvezi s sporno vročitvijo ni najti upravičenega vzroka za zamudo naroka. Pritožba zmotno navaja, da pooblastilno razmerje v trenutku vročitve ni obstajalo, češ da naj bi vsi šteli, da tožnika zastopa le še nova odvetnica, ter da je v tem verjetno tudi razlog, da ga odvetnica ni obvestila o prejetem vabilu. Na takšna nejasna in dokazno nepodprta predvidevanja ni možno opreti zaključka o upravičenem vzroku za zamudo.

11. Za odločitev o predlogu oziroma pritožbi ni pomembno tožnikovo grajanje sodnega osebja, da ni pravilno izvršilo odredbe sodnice z dne 3. 5. 2020, naj se vabilo vroči pooblaščenki B.B., vabilo pa je poslalo odvetniški družbi A. d. o. o. Sodišče se o tem v izpodbijanem sklepu res ni posebej izjavilo, kar pa ne pomeni kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj zatrjevana napaka sodišča za odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje ni pomembna.

12. Navedena postopkovna kršitev tudi ni podana v zvezi s pritožbenimi očitki zoper pojasnjevanje sodišča glede zadeve I Pd 642/2019, v kateri je tožnik preklical pooblastilo odvetnici A.A.. Četudi je res šlo za pojasnjevanje mimo trditev iz predloga, pa to za odločitev o predlogu ni bilo pomembno. Zato tudi v tem primeru tožnik neutemeljeno uveljavlja kršeno pravico do izjave.

13. Nebistvena je tudi pritožbena navedba o kršitvi postopka zaradi nerazpisa naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Po drugem odstavku 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Nerazpis naroka ni vplival na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje je namreč sledilo tožnikovim dejanskim trditvam iz predloga (četudi jih je presodilo kot nerelevantne za ugotovitev upravičenega vzroka za zamudo), zaradi česar je odpadla potreba po ugotavljanju njihove resničnosti v kontradiktornem postopku oziroma na naroku (npr. II Ips 122/2004, VSL I Cpg 797/2020).

14. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

15. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154., 155. in 165. člena ZPP).