U-I-208/15-10, Up-982/15-10

30. 1. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Francija Matoza, Ankaran, ki ga zastopa Odvetniška družba Matoz, o. p., d. o. o., Koper, na seji 30. januarja 2017

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 261. in 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 263. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju se zavrže.

3.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 53/2014 z dne 28. 10. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 214/2013 z dne 28. 11. 2013 in s I., II. in IV. točko izreka sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Pg 748/2012 z dne 12. 6. 2013 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija v 1. in 2. točki izreka navedene določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki urejajo pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka, prepoved pobota s terjatvami, pridobljenimi po začetku stečajnega postopka, in pogoje za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Glede zatrjevanih neskladij z Ustavo se sklicuje na razloge, navedene v ustavni pritožbi zoper sodne odločbe iz 3. točke izreka.

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo zoper sodbo, s katero je Vrhovno sodišče zavrnilo njegovo dopuščeno revizijo zoper sodbo, s katero je Višje sodišče potrdilo sodbo, s katero je Okrožno sodišče odločilo: (a) da se v razmerju med stečajnim dolžnikom in pobudnikom razveljavita učinka sprejema pooblastila pobudnika stečajnemu dolžniku, da stečajni dolžnik izpolni pobudnikovo denarno obveznost do tretje gospodarske družbe, ter poplačila pobudnika v tej višini, do katerega je prišlo na podlagi danega nakazila po asignacijski pogodbi, sklenjeni med stečajnim dolžnikom, pobudnikom in tretjo gospodarsko družbo, in (b) da mora pobudnik stečajnemu dolžniku plačati znesek v višini 41.911,91 EUR. Pritožnik meni, da v obravnavani zadevi v zvezi s sporno pogodbo o asignaciji niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju, in zatrjuje kršitve 14., 22. in 33. člena Ustave.

B.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 261. in 271. člena ZFPPIPP ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

5.Izpodbijani 263. člen ZFPPIPP določa, da terjatve do stečajnega dolžnika, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka in ki jo je novi upnik po začetku stečajnega postopka pridobil na podlagi cesije prejšnjega upnika, ni dovoljeno pobotati z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do novega upnika, ki je nastala do začetka stečajnega postopka. Navedena določba ne učinkuje neposredno. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti 263. člena ZFPPIPP utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njegova revizija. Pobudnik ima pravni interes za vložitev pobude za presojo ustavnosti tistih zakonskih določb, na katerih temelji z ustavno pritožbo izpodbijana sodba. Izpodbijana sodba ne temelji na 263. členu ZFPPIPP. Te določbe Vrhovno sodišče sploh ni uporabilo. Zato morebitna ugoditev pobudi v delu, ki se nanaša na 263. člen ZFPPIPP, ne bi mogla privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. Ker pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 263. člena ZFPPIPP, je Ustavno sodišče njegovo pobudo (že zato) zavrglo (2. točka izreka).

6.Zaradi navedenega v prejšnjih dveh točkah obrazložitve tega sklepa se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do vprašanja, ali so sploh izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobudnikove vloge (tudi) kot pobude, ker bi se lahko štelo, da je presojo izpodbijanih določb ZFPPIPP predlagal podrejeno.[1]

7.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, Marko Šorli in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. Up-810/11 z dne 4. 10. 2012.