Jedro

Udeleženci postopka so pridobili na podlagi pravnih poslov solastninske deleže, ki so predmet delitvenega postopka, pri čemer so bili v pogodbah opisano določeni deli nepremičnin, ki so jih pridobivali, na podlagi medsebojnega dogovora so te deleže opredelili in se dogovorili o uporabi, vendar pa solastninskih deležev niso spremenili v izključno (etažno) lastnino. Zato ni podlage za prekinitev postopka in za napotitev na pravdo, ker je med njimi sporno, ali je eden od njih pridobil v izključno last del dvorišča. Ne gre namreč za spor o predmetu delitve (parceli) oziroma velikosti solastnih deležev na njej v smislu določbe 3. odstavka 118. člena ZNP. V pogodbah in dogovoru opredeljeni realni deli pa bodo v tem nepravdnem postopku predstavljali podlago za presojo njihovega interesa do pridobitve posameznih delov v izključno last (etažno lastnino) v smislu določbe 2. odstavka 70. člena SPZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepravdni postopek prekine in se prvi in drugi predlagatelj napotita na pravdo, v kateri morata tožiti drugega nasprotnega udeleženca, da idealni delež drugega nasprotnega udeleženca do ¼ v naravi obsega le klet, pritličje in prvo etažo stavbe na parc. št. 1536 k.o. N., ne pa tudi dvorišča pred stavbami na parc. št. 1536 k.o. N. . Tožbo morata vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo sodišče nepravdni postopek nadaljevalo in zaključilo na podlagi podatkov, ki so na voljo v nepravdnem spisu.

Zoper navedeni sklep vlagata pritožbo predlagatelja. Uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje. Poudarjata, da je sodišče prve stopnje na pravdo napotilo prvega in drugega predlagatelja in ne prvega in drugega nasprotnega udeleženca, kot to sodišče prve stopnje navaja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje navaja, da je pravica prvega in drugega nasprotnega udeleženca manj verjetna, na pravdo pa je nasprotno temu napotilo prvega in drugega predlagatelja. Zato je izpodbijani sklep nerazumljiv in je njegov izrek v nasprotju z obrazložitvijo in je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Predlagatelj še opozarja, da je drugi nasprotni udeleženec v vlogi z dne 12.5.2010 začel trditi novo dejstvo - „da je bilo dejansko lastništvo nad nepremičnino parc. št. 1536 k.o. N. drugačno, kot pa je bilo zapisano v zemljiški knjigi, kar jasno izhaja iz listin, ki sta jih med seboj sklenila pravna prednika strank tega postopka in ki so navedene v 8. točki te vloge“. Dejansko je tako drugi nasprotni udeleženec z vlogo z dne 12.5.2010 začel med postopkom zatrjevati, da je „lastništvo drugačno, kot pa je bilo zapisano v zemljiški knjigi“. Zato bi sodišče prve stopnje kvečjemu drugega ali oba nasprotna udeleženca moralo napotiti na pravdo in ne predlagatelja. Iz listin v spisu in mnenja izvedenca je razvidno, da na nepremičnini parc. št. 1536 oziroma v mnenju izvedenca na nepremičnini parc. št. 1536/2 k.o. N. stoji prizidek z naslovom G.9. Nadalje je iz pogodb, ki so bile sklenjene med udeleženci postopka in A. V. in V. H. kot prodajalcema, razvidno, kaj je kdo kupoval. Tako je iz prve kupoprodajne pogodbe z dne 18.1.1997, sklenjene med B. K. in A. V. razvidno, da je z njo B. K. kupil mansardo stavbe G.3, ki stoji na nepremičnini parc. št. 1535 in del nepremičnine parc. št. 1536 k.o. N. in sicer tisti del, ki je v naravi dvorišče. Na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 28.1.1997 se je tako B. K. pri nepremičnini parc. št. 1535 k.o. N. vknjižil do 2/8 in v naravi ta del predstavlja mansardo stavbe na nepremičnini parc. št. 1535 k.o. N. Prav tako se je vknjižil do 2/8 pri sosednji nepremičnini parc. št. 1536 k.o. N., pri čemer je bilo do nedavnega nesporno, da se ti 2/8 nanašata na dvorišče oziroma nepozidani del nepremičnine parc. št. 1536 (v mnenju izvedenca 1546/4) in ne morebiti tudi na stavbo – prizidek – G. 9, ki stoji na tej nepremičnini (v mnenju izvedenca 1536/2). Nadalje je iz pogodbe z dne 30.12.2002, sklenjene med B. K. in A. V. in aneksa št. 1 k tej pogodbi z dne 8.11.2004 razvidno, da je B. K. s to pogodbo in aneksom kupil mansardo stavbe – prizidka in se na podlagi te pogodbe vknjižil pri nepremičnini parc. št. 1536 do 1/8 in je tako solastnik te nepremičnine do 3/8. Nakup se je nanašal na mansardo oziroma tisti del nepremičnine parc. št. 1536, na katerem stoji omenjeni prizidek. Iz pogodbe z dne 30.12.2002, sklenjene med I. d.o.o. in A. V. in aneksa k tej pogodbi, z dne 30.12.2002, je razvidno, da je z njo I. d.o.o. kupil prvo etažo stavbe z naslovom G. 3. Na tej nepremičnini se je vknjižil do 2/8. Prav tako pa je iz te pogodbe in aneksa razvidno, da je I. d.o.o. kupil tudi del sosednje nepremičnine parc. št. 1536 in sicer 1/8 te nepremičnine, ki v naravi predstavlja dvorišče ter se pri tej nepremičnini parc. št. 1536 vknjižil kot solastnik do 1/8. V 3. točki pogodbe je namreč izrecno navedeno, da 1/8 nepremičnina predstavlja dvorišče - „... A. V. dovoljuje, da se vknjiži v zemljiški knjigi izključna lastnina v korist kupca na pripadajočem delu dvorišča pred tem stanovanjsko-poslovnim objektom ...“. Enako je navedeno tudi v aneksu z dne 30.12.2002, le da je navajan napačen naslov G. 3 namesto pravilno G. 9 za 1/8 nepremičnine parc. št. 1536. S to pogodbo in aneksom je torej omenjeni kupec kupil 2/8 nepremičnine parc. št. 1535 in 1/8 nepremičnine parc. št. 1536 s tem, da 1/8 nepremičnine parc. št. 1536 v naravi predstavlja dvorišče. Nasprotna udeleženca pa sta sklepala svoji pogodbi z V. H., ki je bila solastnica nepremičnin parc. št. 1535 in 1536 k.o. N. do ½ oziroma 4/8. Tako je V. d.o.o. s pogodbo sklenjeno z V. H. z dne 5.3.2003 kupil ½ nepremičnine parc. št. 1535 k.o. N., kar predstavlja pritlično etažo stavbe na naslovu G. 3, in ¼ (2/8) nepremičnine parc. št. 1536. Pri tem je v 2. členu pogodbe še izrecno navedeno, da se solastniški delež ¼ na nepremičnini parc. št. 1536 nanaša oziroma „v naravi predstavlja izključno ½ solastniškega deleža na asfaltiranem parkirišču katastrske površine 148 m2“ in še “na katerem ima (zgolj in samo) pravico uporabe družba S. d.o.o. (drugi nasprotni udeleženec)...“. S. d.o.o. pa je s pogodbo sklenjeno v notarskem zapisu z V. H. dne 1.3.2001 kupil zgolj in samo ¼ (2/8) nepremičnine parc. št. 1536 in se pri tej nepremičnini tudi vknjižil kot solastnik do ¼ (2/8). V pogodbi pa je v točki 2. izrecno navedeno - „... pogodbeni stranki se dogovorita, da je predmet nakupa ¼ celotne nepremičnine parc. št. 1536 k.o. N. in sicer zaradi vpisa stvarnih pravic kupca v zemljiški knjigi, med pogodbenima strankama pa je nesporno, da predmet nakupa v naravi predstavlja klet ter še (neizgrajeno) pritličje in (neizgrajeno) 1. nadstropje prizidka k poslovni stavbi na naslovu N., G. št. 3, ki se nahaja na parc. št. 1536 …“. V notarskem zapisu, ki je javna listina, je za S. d.o.o. navedeno, da je kupil zgolj klet, pritličje in 1. nadstropje stavbe – prizidka – na nepremičnini parc. št. 1536, kar je tudi logično, saj stavba – prizidek – zaseda 79 m2 od skupno 231 m2, kolikor je bila velika nepremičnina parc. št. 1536 (79 m2 stavba oziroma prizidek, 4 m2 dvorišče za stavbo, 148 m2 dvorišče pred stavbo, skupaj 231 m2). Že iz kupljenega deleža ¼ je razvidno, da se le-ta ni mogel nanašati na ½ ali še več nepremičnine parc. št. 1536. Že 79 m2, kolikor zaseda prizidek na tej nepremičnini, je 34 % površine celotne nepremičnine. Tudi iz dogovora solastnikov o koriščenju deležev stavbnih površin in zemljišča na parc. št. 1535 in 1536, z dne 17.12.2004, je razvidno, kdo je lastnik katerega dela dvorišča parc. št. 1536. Tako je navedeno, da je V. d.o.o. lastnik 32 m2 in je vpisan do 1/4, da je I. d.o.o. lastnik 57,75 m2 in je vpisan do ¼ in da je B. K. lastnik 57,75 m2 in je vpisan do ¼ (uporablja se izraz vpisan v „zemljiškem katastru“, pri čemer je očitno, da je mišljena zemljiška knjiga). Za S. d.o.o. pa je navedeno, da je lastnik kletne etaže v izmeri 59,70 m2, pritlične etaže v izmeri 58,50 m2 in prve etaže v izmeri 53,10 m2 stavbe in da je vpisan do ¼, ne pa tudi, da je lastnik kateregakoli dela dvorišča nepremičnine parc. št. 1536 k.o. N.. Dodatno je še navedeno, da je B. K. lastnik etaže mansarde površine 52,30 m2. Iz navedenih pogodb je tako razvidno, da so se deleži na posameznih etažah stavbe – prizidka ločeno prodajali. Tako je dokazano, da je S. d.o.o. kupoval in se posledično njegov solastniški delež do ¼ nanaša zgolj na klet, pritlično etažo in prvo etažo stavbe – prizidka na parc. št. 1536 in ne tudi na dvorišče pred stavbo. Notarski zapis namreč ni navadna osebna listina, temveč ima po izrecnih določilih Zakona o notariatu učinek javne listine, nasprotno je treba dokazovati. Drugi nasprotni udeleženec temu ni nikoli nasprotoval. Šele na zadnjem naroku maja 2010 se mu je porodil dvom glede tega in je navedel, da se bo o tem izjasnil v pripravljalni vlogi, v kateri je nato podal nejasne navedbe o tem, da „je bilo dejansko lastništvo nad nepremičnino parc. št. 1536 drugačno kot pa je bilo zapisano v zemljiški knjigi“. Gotovo je torej, da se solastniški delež S. v višini ¼ nanaša zgolj na klet, pritlično etažo in prvo etažo stavbe na nepremičnini parc. št. 1536 (1536/2) in bi zato sodišče prve stopnje moralo drugega nasprotnega udeleženca, ki trdi drugače, napotiti na pravdo in ne predlagatelja. Zato je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Poleg tega pa vprašanje, kaj se nanaša na solastniški delež ¼, niti ni spor o predmetu delitve, saj je predmet delitve nepremičnina parc. št. 1536 k.o. N. in vse kar je z njo trdno in trajno spojeno (tudi stavba – prizidek, ki stoji na njej). Zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 118. člen ZNP, saj ne gre za spor o predmetu delitve. Prav tako pa ne gre za spor o višini solastniških deležev oziroma noben od udeležencev postopka do sedaj ni zatrjeval drugačnega (večjega ali manjšega) solastniškega deleža na parc. št. 1536, kot je razviden iz zemljiške knjige. Okoliščino, kaj je kdo kupoval oziroma na kaj se nanaša kateri od solastniških deležev udeležencev postopka, kot je to razvidno iz zgoraj navedenih pogodb, pa bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati pri tem, ko bo odločalo kateremu od udeležencev gre pri delitvi kateri del nepremičnine (dvorišče) parc. št. 1536, seveda ob upoštevanju primarnega pravila SPZ, da vsak dobi svoj idealni delež v naravi oziroma da vsak dobi tisti del nepremičnine, ki ustreza njegovemu idealnemu deležu. Zato je bila prav tako storjena bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z določbo 3. odstavka 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) se udeležence napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena istega zakona v primeru, ko je spor med udeleženci o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev. Iz že zgoraj povzetih pritožbenih navedb ter upoštevaje tudi podatke spisa ter ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu je ugotoviti, da v konkretnem primeru sploh ne gre za spor o predmetu delitve niti za spor o velikosti solastninskih deležev udeležencev. Kot sicer pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, so udeleženci nepravdnega postopka solastniki parc. št. 1536 k.o. N. in so kot takšni po idealnih deležih tudi vpisani v zemljiški knjigi. Noben od udeležencev drugemu udeležencu ne osporava velikosti idealnega deleža na stvari, ki je prav tako nesporna in predstavlja parc. št. 1536 k.o. N.. Že pritožbeno sodišče je v svojem sklepu II Cp 4478/2007 z dne 17.4.2008 v tem postopku pojasnilo, da šele po delitvi v nepravdnem postopku v skladu z določbo 1. odstavka 69. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) solastniki nimajo več pravice do posesti in uporabe stvari sorazmerno svojemu idealnemu deležu in tako da ne bi kršili pravic drugih (66. člen SPZ), temveč šele tedaj pridobijo na delu prej skupne stvari izključno lastninsko pravico. Nepremičnina pa je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (1. odstavek 18. člena SPZ). Na podlagi zgoraj povzetih posameznih pogodb o prenosu solastninskih deležev na predmetni parceli pa se do sedaj solastna stvar ni mogla razdeliti v posamezne dele, na podlagi katerih bi lahko kupci oziroma solastniki (udeleženci tega postopka) pridobili izključno lastninsko pravico na posameznih delih stavbe in pripadajočem zemljišču (etažna lastnina). Delitveni postopek torej na podlagi teh pravno poslovnih prenosov še ni bil opravljen. Tudi na podlagi dogovora z dne 17.12.2004 se solastniki niso dogovorili o razdružitvi solastnine, saj na podlagi tega dogovora nihče od udeležencev prav tako ni pridobil izključne lastnine na dvorišču in posameznem delu zgradbe. Kot je že pravilno poudarjeno v omenjenem sklepu, je takšen dogovor mogoče razlagati le kot dogovor o načinu uporabe solastne stvari. Sama delitev pa je v konkretnem primeru glede na vsebino vseh pogodbenih dogovorov lahko pridržana zgolj sodišču v tem nepravdnem – delitvenem postopku. Razdelitev se bo v konkretnem primeru lahko opravila na podlagi določbe 1. odstavka 110. člena SPZ in sicer z vzpostavitvijo etažne lastnine na podlagi sklepa prvostopnega sodišča. Kot pravilno poudarja pritožba, pa se bodo okoliščine, kaj je kdo kupoval oziroma, na kaj se nanaša kateri od solastninskih deležev udeležencev postopka – v skladu z zgoraj povzetimi pogodbami, upoštevale pri oceni načina delitve oziroma presoji upravičenega interesa posameznih udeležencev tega postopka (glej predvsem določbo 2. odstavka 70. člena SPZ). Ker torej sploh ni podlage za napotitev na pravdo, pritožbeno sodišče na druge – zgoraj povzete pritožbene očitke ni odgovarjalo. Ker je torej sodišče prve stopnje prekinilo postopek in napotilo predlagatelja na pot pravde je napačno uporabilo materialnopravno določbo 118. člena ZNP. Pritožba je torej utemeljena in je bilo zato treba izpodbijani sklep razveljaviti (5. odstavek 358. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).